Tveganje, da se bo premoženje ljudi v naslednjih 5-7 letih zmanjšalo za več kot 50 %, je danes verjetno večje kot kadar koli prej v zgodovini. Trenutno je pri vlagateljih čutiti izjemen pohlep in iskanje nadpovprečnih rasti, a cikličnost obdobij iz zgodovine kaže, da tovrstnim obdobjem sledijo obdobja, ko pohlep zamenja strah in ko iskanje »velikih« donosov nadomesti iskanje zaščite in ohranjanja premoženja.

In ne samo to…V tovrstnih časih pobudo »zopet« prevzamejo »otipljive«, materialne naložbe, podobno kot v začetku tega tisočletja. Zelo verjeten je scenarij ponovnega vzpona surovinskega cikla oz. velikega preobrata na relaciji surovine/delnice. Udeležba na področju surovin v surovinskih ciklih je zato izredno pomembna, kar dokazujeta tudi ceni zlata in srebra skozi čas. A  kateri so tisti razlogi in dejavniki zaradi katerih si vlagatelji želijo naložbe v zlato in srebro?

1. Globalna ekonomska slika: pesimizem ali optimizem?

Ameriški delniški trg je po številnih kazalcih močno precenjen, tudi zaradi peščice tehnoloških delnic, ki so poganjale borzne indekse navzgor. Smo zaradi nedavne zaostrovalne monetarne politike centralnih bank pred vstopom v »novo« obdobje? Ali bo optimizem zamenjan z pesimizmom?

Resnost situacije bodo napovedovali naslednji trendi:

-Geopolitične napetosti in vojne.

-Ponoven vzpon inflacije.

-Rastoči dolgovi držav in proračunski primanjkljaji .

-Pot valut proti nadaljnjemu razvrednotenju .

-»Razkol« med Vzhodom-državami BRICS ter Zahodom.

S stopnjevanjem tovrstnih dogodkov se vlagatelji pričnejo izogibati pohlepu in bolj množično zatekati k varnejšim naložbam kot je zlato, da bi ohranili svoje premoženje. Ob tem je dobro vprašanje kakšen nabor varnih naložb vlagateljem še sploh preostane.

2. Zadolženi svet

Vse okoli nas je dolg, strošek dolga pa je v tem trenutku na najvišjem možnem nivoju. Posledice tega se v gospodarstvih in gospodinjstvih že kažejo. V tovrstnih časih se moramo zavedati naših rešitev za dolg, ki nastaja v ozadju, saj ga konec koncev ‘plačujemo’ mi skozi izgubo kupne moči našega denarja.

Za prvih 10.000 milijard ameriških dolarjev zadolženosti, je ZDA potrebovala 232 let, za zadnjih 1.000 milijard pa ‘zgolj’ 100 dni. Ameriški zvezni dolg se je od leta 1980 povprečno podvojil vsakih 8 let. Glede na stanje ameriških financ je verjetno, da se bo dolg odsedaj povečeval »super« eksponentno, zvezni dolg ZDA v vrednosti 100.000 milijard ameriških dolarjev dosežen še pred letom 2036. To napoveduje trenuten trend podvojitve dolga vsakih 8 let. Vsi imperiji brez izjeme propadejo, enako velja za vse fiat valute. Se za to v ozadju že pripravljajo novi »projekti« centralnih bank poimenovani »Digitalne valute centralnih bank«?

Samo ena valuta že sije več kot 3000 let in to je zlato. Zlato v tem trenutku predstavlja le nekoliko več kot 0,5 % vseh globalnih finančnih sredstev. Leta 1960 je bilo v zlatu še 5 % sredstev, leta 1980, ko je zlato v ceni doseglo vrhunec pri 850 dolarjih, pa 2,7 %. Kljub temu, da v mednarodnih finančnih krogih želijo zmanjšati vlogo zlata, pa v obdobjih kot je danes, vedno postane varno zatočišče. Ne samo varno zatočišče, ampak tudi naložba z nadpovprečno donosnostjo, saj udeleženci iščejo varen in zaupanja vreden pristan.

Zlato-zaščita pred devalvacijo valut

Že francoski filozof Voltaire je leta 1727 dejal, da se vsaka valuta vedno vrne k svoji pravi vrednosti-vrednosti NIČ. Verjetno se premalo zavedamo, da imajo vse denarne valute svoj rok trajanja in da temeljijo na dolgovih. Dlje časa kot držimo posamezno valuto, bolj ta valuta izgublja svojo vrednost v primerjavi z oprijemljivimi tipi naložb. Pri tem lahko posebej izpostavimo nepremičnine, zlato in srebro skozi njihovo primerjavo v zgodovini.

Ste se kdaj vprašali zakaj bi papirnati denar držali na daljši rok, če zanj vsak dan dobimo manj? Devalvacija valute se lahko zgodi tudi na kratek rok. V prvem tednu meseca marca 2024 je odjeknila novica, da je Egipt devalviral svojo valuto za približno 35 %, sledilo je pomembno zvišanje obrestnih mer v središču najhujše gospodarske krize države v desetletjih. Da bi izgubljali premoženje ne potrebujemo velikih »kriz«, ampak zadostuje pogled proti naši najpomembnejši valuti, evru. Evro je od ustanovitve leta 1999 v primerjavi z zlatom izgubil več kot  87 % svoje vrednosti. Za 1 EUR sta leta 1999 dobili 124 mg zlata, danes zgolj 15,6 mg zlata.

Še en primer izgube kupne moči valut

V zadnjih 15-ih letih je imelo zlato merjeno v evrski valuti zgolj enkrat občuten padec, ki je zaznamoval takraten konec več kot desetletje trajajočega surovinskega trenda med 2001-2012. Iz tega vidika popolnoma pričakovan dogodek. Ko pogledamo povprečje rasti v evrski valuti pa ugotovimo, da evro na daljši rok v primerjavi v zlatom vztrajno izgublja svojo vrednost, dobrih 8 % letno. Iz tega vidika predstavlja pravo zaščito pred izgubo kupne moči premoženja, ki se posebej kaže na daljši rok. Seveda pa je to lahko vidno tudi na kratek rok. V obdobjih negotovosti vseh vrst, katerih priča smo tudi danes, so nam v opomin leta 2009, 2010, 2011 in 2019, z nadpovprečno rastjo.

Kupujte po boljših cenah

4. Kitajska lakota po zlatu (država, Kitajci, generacija Z)

Zdi se, da Kitajska že dolgo ve, kako se kot država vsaj delno »zavarovati« pred vplivom rastočega dolga, ki se generira na Zahodu. Podatki World Gold Councila (WGC) za zlato kažejo, da je kitajska centralna banka lani dodala 225 ton zlata k svojim rezervam in sedaj poseduje 2.235 ton zlata. Intenzivno nakupovanje zlata na Kitajskem bi lahko bilo del širšega globalnega trenda ‘de-dolarizacije’, v tem procesu se mnoge države, ki niso strateško povezane z ZDA odmikajo od naložb v dolar in s tem zmanjšajo svojo odvisnost od dolarja. Ta trend je posebej značilen pri državah BRICS, ki se jim v zadnjem času pridružujejo mnoge države po svetu.

Zanimivo je tudi »odtekanje« zlata iz Evrope na Kitajsko. Švicarski izvozi v Kitajsko, ki običajno dobro kažejo na kitajsko povpraševanje po tej plemeniti kovini, so se januarja več kot podvojili v primerjavi s decembrom, in sicer na 77,8 ton, medtem ko so se pošiljke v Hongkong po podatkih švicarske zvezne uprave, povečale za sedemkrat in sicer na 44,6 ton.

Po zlatu ne povprašuje zgolj država Kitajska, ampak tudi številni Kitajci

Podatki WGC-ja kažejo, da je potrošniško povpraševanje po zlatu na Kitajskem (v obliki nakita, kovancev in palic) leta 2023 naraslo za 16 %, pri čemer se je povpraševanje po zlatem nakitu povečalo za 12 %, povpraševanje po palicah in kovancih pa za 27 %. Kaj žene Kitajce v nakupe?

Kitajci množično posegajo po zlatu tudi zaradi rastoče ekonomske »stiske« v državi. Številni Kitajci so izgubili vero v lastništvo nepremičnin in delnic, katerih vrednosti so se v zadnjem času zniževale. Vpliv na rekordno povpraševanje v mesecu januarju in februarju je botrovalo tudi minulo kitajsko lunarno novo leto, ko Kitajci tradicionalno izkažejo spoštovanje do zlata in prepričanje, da je zlato najboljši način ohranjanja bogastva.

Posebej zanimivo je povpraševanje po zlatu iz strani kitajske generacije Z (rojeni 1995-2010), ki je močno udeležena v aktualni kitajski »zlati mrzlici«. Med temi kitajskimi mlajšimi potrošniki so trend nakupa majhni zlati predmeti poimenovani »Guochao« (‘kitajski šik’). To je zlat nakit, ki izraža kitajsko kulturo, tradicijo ali sodobne trende na nacionalni ravni. Mladi z nakupi izražajo tako spoštovanje do zlata kot tudi do kitajske dediščine in nacionalnega ponosa. »Zahodni« mladini, ki se izgublja znotraj »identitet« vseh vrst ter išče hitre zaslužke in tveganja, je to popolnoma tuje.

5. Rekordno povpraševanje centralnih bank po zlatu

Med najpomembnejše dejavnike trenutne in prihodnje cene zlata spada povpraševanje centralnih bank, ki tudi ob rekordni vrednosti ne pojenja. Centralne banke so lani skupaj kupile 1.037 ton zlata, kar je le nekoliko manj kot leta 2022. Glavno gonilo nakupov leta 2023 je bila razpršitev »deviznih« rezerv, likvidnost sredstev in geopolitične skrbi v svetu. Omenjeni razlogi za nakup tudi v letu 2024 ne pojenjajo.

Čeprav je bila hitrost kopičenja zlata rekordna, pa centralne banke trenutno držijo veliko manjši delež zlata v primerjavi z zgodovinskimi ravni. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so te institucije držale tudi do 75 % sredstev svojega bilančnega stanja v zlatu, medtem ko danes ta delež znaša manj kot 20 %. Ob upoštevanju pomembnih svetovnih ravni dolga je logično pričakovati, da bodo centralne banke dajale prednost izboljšanju kakovosti svojih mednarodnih rezerv za stabilizacijo monetarnih pogojev.

Ob tem se je pomembno vprašati, da v kolikor obstajajo tehtni razlogi, da v zlato vlagajo centralne banke, ali nemara ne bi bilo dobro, da za zaščito in razpršitev sredstev poskrbimo tudi ljudje, posamezniki? Tudi mi smo lahko sami sebi ‘centralna banka’.

Kako bo s kupovanjem zlata iz strani centralnih bank v prihodnje? Po anketi, ki jih je organizacija WGC opravila med predstavniki 57 svetovnih centralnih bank, bo 70 % centralnih bank iz ankete z nakupi nadaljevalo, kar utegne dodatno vršiti pritisk na cene zlata tudi v prihodnje.

6. Razhajanje med ceno zlata in ETF skladi

V zadnjem obdobju smo na trgu zlata zabeležili zelo redek dogodek oz. anomalijo. Cena zlata ni sledila prodajnim pritiskom-prodajam ETF skladov, ki so »podprti« z zlatom. Gre za največjo odstopanje v 20-ih letih trgovanja. To je jasen pokazatelj, da zlato dosega nove najvišje vrednosti kljub širokemu neodobravanju v ZDA in »Zahoda« ter pričakovanjem bolj striktne denarne politike iz ZDA. Vse skupaj potrjuje že zgoraj zapisane razloge, da v ozadju poteka izredno povpraševanje po fizični obliki zlata iz »Vzhoda« in centralnih bank.

7. »Tehnična« slika oz. analiza cene srebra

Nedavni preboj cene srebra iznad 15-letnega odpora na četrtletnem grafikonu, nam sporoča, da utegne srebro dokončno vstopiti v »bikovski« naraščajoči trend. Za srebro je značilno, da v primerjavi z zlatom z rastjo vedno odlaša, dokler ne doseže kritične točke ali ne pride do občutnih premikov na trgu, ki spodbudijo njegovo vrednost. Kot kaže smo temu zdaj že zelo blizu. To potrjuje tudi izjemno visoko razmerje med zlatom in srebrom, ki danes (14.3. 2024) znaša 1:88. V preteklosti smo že bili priča izjemno hitrim padcem tega razmerja, ki so pomenili, da je srebro v donosih začelo »prehitevati« zlato do trenutka, ko je postalo »precenjeno«. Od te precenjenosti srebra smo v tem trenutku zelo oddaljeni.

8. Temeljna analiza srebra

O osnovnih dejavnikih, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po srebru kot so industrijska uporaba, investicijska povpraševanja, proizvodnja in geopolitični, sem v preteklosti že pisal v tem članku. Kljub vsem izjemnim podatkom na strani srebra, ki jih spremljamo minula leta, tega cena srebra do nedavno še ni upravičevala.

Ali smo sedaj končno prispeli do epiloga?

Rekordno razhajanje med povpraševanjem ter ponudbo se utegne kmalu končati, odraz tega pa končno videti na njegovi ceni. Posebej šokanten se mi zdi spodnji graf padajoče proizvodnje srebra iz Mehike in Peruja, dveh svetovno največjih proizvajalcev srebra. Trenutna raven njune proizvodnje je na najnižji točki v 14 letih. Skupna proizvodnja je zdaj za 25 % nižja od najvišjih ravni leta 2016. Ko zlato dosega rekordne ravni in sproža nov bikovski trg v plemenitih kovinah, se obeta pomembno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, ki bo nedvomno močno povečalo cene srebra. Pri srebru ne gre za kovino, ki izgublja uporabno vrednost, ampak sodi med najpomembnejše surovine sveta, posebej pomembne za nove tehnologije ter »zeleno« energijo.

Težko si predstavljamo čas brez naložb v zlato in srebro

Zgoraj omenjenim 8 poglavitnim dejavnikom, ki bodo botrovali rastočim cenam zlata in srebra tudi v prihodnje, bi lahko z lahkoto dodali še nekaj dodatnih. A pomembneje je v splošnem začutiti, da si teh časov brez naložb v zlatu in srebru ne znamo predstavljati. Naložbi na eni strani predstavljata varen način hrambe vrednosti, ki sta si zaupanje ustvarjali dolga stoletja. Omenjeno posebej razumejo akterji, ki ustvarjajo monetarno politiko ter tisti narodi, ki se znajo učiti iz zgodovine in negovati tradicijo. Na drugi strani pa obe naložbi prinašata potencial, ki ga ustvarjajo surovine kot gonilo napredka naše civilizacije. Če gre pri tem tudi za surovino, ki na prikaz potenciala »čaka« že več kot desetletje, kot je v primeru srebra, potem bo dodaten ali poglaviten vzrok investicije lahko kaj kmalu uresničen.