Novičnik predstavlja raziskavo finančnih novic, stanja naložb ter ostalih finančnih zanimivosti in dajejo vpogled v informacije, ki jih potrebujete za upravljanje z denarjem v vseh ekonomskih situacijah.

1. Geopolitični šok ni več le vojna, temveč pritisk na celoten sistem

Minule izjave predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde zelo jasno odpirajo bistvo trenutnega dogajanja: trgi še vedno ne razumejo v celoti, kako globoke in dolgotrajne so lahko posledice geopolitičnega šoka, do katerega prihaja na Bližnjem vzhodu. Motnje v regiji Perzijskega zaliva niso več zgolj vprašanje cene nafte, temveč udarec v širšo infrastrukturo svetovnega gospodarstva, ki vključuje tako energijo, utekočinjeni plin, helij, gnojila kot tudi logistične poti. Takšni sistemi se ne obnovijo v nekaj tednih ali mesecih, temveč pogosto v letih, kar pomeni, da pritisk na cene in dobavne verige ne bo nujno kratkotrajen.

Vzporedno se kopičijo tudi druga tveganja. Dražja energija zvišuje proizvodne stroške, motnje v dobavi ključnih surovin pritiskajo na industrijo, višje obrestne mere pa zaostrujejo finančne pogoje. To ustvarja okolje, kjer se upočasnjena rast, visoka inflacija in dražji kapital prepletajo v kombinacijo, ki jo trgi pogosto podcenijo-vse dokler posledice ne postanejo očitne. Prav zato se vse bolj krepi občutek, da ne živimo več v običajnem cikličnem obdobju, temveč v začetku novega makroekonomskega režima.

2. Energija in hrana: naslednji val inflacije se širi skozi realno ekonomijo

Larry Fink, glavni izvršni direktor podjetja BlackRock, ki upravlja z več kot 14.000 milijardami finančnih sredstev, opozarja, da svet stoji pred dvema ekstremoma: ali se energijski pritisk umiri in cene padejo, ali pa se konflikt zavleče in svet zdrsne v globljo recesijo. Ključ ostaja nafta, saj ta ne vpliva le na transport, ampak na celoten gospodarski sistem (od industrije in kemije do hrane). Ko cene energije zrastejo, se šok postopno širi: najprej v logistiko, nato v stroške proizvodnje, nato pa v končne cene za potrošnike. To pomeni, da energetski šok ne ostane omejen na naftni trg, temveč postane inflacijski problem celotne ekonomije.

Posebej pomemben je vpliv na prehransko verigo. Gnojila so neposredno vezana na zemeljski plin, njihova cena pa je v zadnjih mesecih močno porasla. Ker je približno polovica svetovne populacije neposredno odvisna od sintetičnih gnojil, dražja urea in amonijak pomenita višje stroške pridelave hrane, kar se z zamikom skoraj neizogibno prenese v višje cene hrane. Ko k temu dodamo še pritisk na transport, embalažo in oskrbo z vodo v regiji, postane jasno, da ne govorimo več le o inflaciji posameznih segmentov, temveč o sistemskem pritisku na celotno realno ekonomijo. V takšnih razmerah se lahko drugi val inflacije razvije hitreje in močneje, kot trenutno pričakuje večina trgov.

3. Zlato in srebro: kratkoročni pritisk, dolgoročna priložnost

Čeprav je zlato v zadnjem obdobju pod pritiskom in je njegova cena doživela “popravek”, to še ne pomeni, da je zgodba o varnem zatočišču končana. Trenutni padec je predvsem posledica kratkoročnih dejavnikov: močnejšega dolarja, višjih donosov na obveznice, likvidnostnih pritiskov in zapiranja pozicij. Takšni premiki so v stresnih obdobjih pogosti, saj vlagatelji pogosto prodajajo tudi najbolj kakovostna sredstva, da pokrijejo druge izgube ali zagotovijo likvidnost. Nasprotno, pod površjem se dolgoročna teza o zlatu celo krepi. Centralne banke ostajajo neto kupci zlata, Kitajska nadaljuje sistematično povečevanje rezerv, globalni finančni sistem pa se vse bolj odmika od popolne odvisnosti od dolarja. V takšnem okolju se zlato ne obravnava več le kot zaščita, temveč vse pogosteje kot del rešitve prihodnjega finančnega sistema, ki lahko igra ključno vlogo v obdobju monetarne negotovosti. Dogajanje v praksi to potrjuje.

Medtem ko nekatere države v kriznih trenutkih zlato uporabljajo za likvidnost, prebivalstvo in institucije povečujejo nakupe fizičnega zlata. To kaže na temeljno nezaupanje v fiat sistem in potrjuje, da zlato dolgoročno ostaja eno ključnih sredstev v svetu, kjer se dolg, inflacija in geopolitična tveganja vse bolj prepletajo.

Novičnik »Finančni pogled in zanimivosti« ne predstavlja storitve naložbenega svetovanja. Njegova vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali ponudb nakupa, ampak je namenjeno informiranju javnosti o dogajanjih na finančnem področju. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Za nasvete se posvetujte s finančnim svetovalcem.