Novičnik predstavlja raziskavo finančnih novic, stanja naložb ter ostalih finančnih zanimivosti in dajejo vpogled v informacije, ki jih potrebujete za upravljanje z denarjem v vseh ekonomskih situacijah.

1. Hormuška ožina-energetsko ozko grlo svetovne ekonomije

Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu še vedno postavljajo v ospredje Hormuško ožino, eno najpomembnejših energetskih poti na svetu. Skozi ta relativno ozek pomorski prehod poteka približno 20 % svetovne trgovine z nafto ter velik del transporta utekočinjenega zemeljskega plina. Že sama možnost motenj v prometu tankerjev povzroča močne reakcije na energetskih trgih.

Po ocenah Bloomberg Economics bi lahko zaprtje ožine hitro povzročilo eksplozijo cen nafte. Če bi bila dobavna pot zaprta en mesec, bi se cena nafte Brent lahko povzpela proti 105 USD za sod, dvomesečna blokada bi jo lahko potisnila proti 140 USD, daljša zapora pa celo proti 165 USD za sod. Ker energija predstavlja ključni vhodni strošek za industrijo, transport in proizvodnjo hrane, bi takšen šok hitro vplival na inflacijo in gospodarsko rast.

Hormuška ožina je še posebej pomembna za azijska gospodarstva. Približno 72 % japonskega uvoza nafte, 65 % južnokorejskega ter okoli 50 % kitajskega in indijskega uvoza energije je povezano s transportom skozi ta prehod. To pomeni, da bi morebitna motnja v regiji lahko imela globalne posledice za dobavne verige in energetske trge.

2. Vračanje inflacijskih tveganj

Zgodovina kaže, da energetski šoki pogosto sprožijo širše premike na finančnih trgih. Višje cene nafte povečujejo inflacijske pritiske, zvišujejo stroške proizvodnje in zmanjšujejo kupno moč potrošnikov. Posledično se povečata volatilnost na delniških trgih in negotovost glede prihodnje monetarne politike.

Nekateri analitiki opozarjajo, da trenutni makroekonomski vzorci spominjajo na dinamiko iz 70-ih let, ko je svet doživel kombinacijo visoke inflacije in stagnacije gospodarske rasti,  t. i. stagflacijo. Takrat so energetske krize na Bližnjem vzhodu povzročile močne inflacijske valove, ki so bistveno vplivali na globalno ekonomijo.

Dodatno tveganje predstavlja tudi sektor zasebnega dolga, kjer se pojavljajo znaki napetosti. Po poročanju Bloomberga se številni skladi soočajo z odlivom kapitala in rastjo neplačil posojilojemalcev. Ker so banke tem skladom zagotovile skoraj 300 milijard dolarjev financiranja, bi morebitne težave lahko povzročile širše finančne pritiske.

Kazalniki, kot je t. i. GOILD indikator, ki združuje gibanje cen zlata in nafte, prav tako opozarjajo na možnost gospodarskega ohlajanja. V preteklosti se je namreč pogosto izkazalo, da močan hkraten dvig cen obeh surovin napoveduje povečano tveganje recesije.

3. Novi surovinski cikel: od energije do hrane

Trenutni premiki na trgih surovin nakazujejo možnost širšega strukturnega cikla. V zadnjih letih so najprej močno zrasle plemenite kovine, nato so sledile industrijske kovine, predvsem baker, zdaj pa se vse bolj krepi tudi energetski sektor.

Takšna zaporedja niso nenavadna, saj se kapital v surovinskih ciklih pogosto seli iz enega segmenta v drugega. Po nekaterih analizah bi lahko naslednja faza cikla zajela kmetijske surovine. Rast cen energije namreč povečuje stroške gnojil, transporta in proizvodnje hrane, kar lahko z zamikom povzroči višje cene hrane.

Poseben dejavnik tveganja predstavlja trg gnojil, saj je proizvodnja dušikovih gnojil močno odvisna od zemeljskega plina. Če cene energije ostanejo visoke, se stroški proizvodnje hitro povečajo, kar lahko povzroči nov inflacijski pritisk v prehranskem sektorju.

Zgodovina kaže, da se v takšnih makroekonomskih obdobjih pogosto krepijo realna sredstva, kot so surovine in zlato, medtem ko finančna sredstva postanejo bolj volatilna. Prav zato nekateri analitiki menijo, da bi lahko svet vstopal v novo desetletje, kjer bodo surovine ponovno igrale pomembnejšo vlogo v globalnem gospodarstvu.

Novičnik »Finančni pogled in zanimivosti« ne predstavlja storitve naložbenega svetovanja. Njegova vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali ponudb nakupa, ampak je namenjeno informiranju javnosti o dogajanjih na finančnem področju. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Za nasvete se posvetujte s finančnim svetovalcem.