Novičnik predstavlja raziskavo finančnih novic, stanja naložb ter ostalih finančnih zanimivosti in dajejo vpogled v informacije, ki jih potrebujete za upravljanje z denarjem v vseh ekonomskih situacijah.

Ciklična rotacija kapitala: iz obljub v realnost

V zadnjem obdobju smo pri zlatu in srebru spremljali eno najmočnejših rasti v sodobni zgodovini. Ne čez noč in ne naključno, temveč kot posledico dolgoročnih procesov, ki se kopičijo že več kot desetletje. Kapital se je začel postopoma umikati iz klasičnih finančnih sredstev in iskati varnost drugje.

Ta ciklična rotacija kapitala ni naključna. Podprta je z rastočimi dolgovi, strukturnimi težavami na obvezniških trgih, zgrešenimi monetarnimi politikami, naraščajočo negotovostjo in geopolitičnimi tveganji. Vse to skupaj kaže na prehod iz sveta finančnih obljub v svet oprijemljive realnosti.

Rast kot signal, ne kot opozorilo

Povečani finančni prilivi na trg plemenitih kovin so se v zadnjih letih najprej začeli z nakupi zlata s strani centralnih bank, kmalu pa so se jim pridružili institucionalni vlagatelji in t. i. kapital »Smart Money« ( sredstva “poučenih vlagateljev”) . Rezultat tega procesa je bila približno 139-odstotna rast zlata v zadnjih treh letih oziroma okoli 52-odstotna rast v zadnjem letu. Cena zlata je vrh v dolarjih dosegla pri 5.598 USD za 31,10g unčo, nato pa doživela korekcijo v ceni in se zdaj (6.2. 2026) nahaja dobrih 13% nižje od rekordne vrednosti. Trenutno se cena zlata giblje na nivoju, ki ga je nazadnje doseglo 22. januarja letošnjega leta.

Z značilnim časovnim zamikom se je zlatu v letu 2024 pridružilo tudi srebro. Srebro je hibrid med monetarno in industrijsko kovino, kar mu daje posebno dinamiko. Njegovo rast so dodatno podprli večletni primanjkljaj med ponudbo in povpraševanjem ter ponovna prebuditev surovin, brez katerih si svet ne more predstavljati energetske tranzicije, digitalizacije in tehnološkega razvoja. Rast srebra je bila še izrazitejša: približno 221 % rast v zadnjih treh letih ter okoli 131 % rast v zadnjem letu. Cena srebra je vrh v dolarjih dosegla pri 121 USD za 31,10g unčo, nato pa doživela korekcijo v ceni, ki je bila večja od zlata in se zdaj (6.2. 2026) nahaja 40% nižje od njegove rekordne vrednosti. Večja korekcija v ceni srebra je bila pričakovana, tudi zaradi večje eksplozije rasti cene srebra. A kljub korekciji navkljub, je cena srebra na identičnem nivoju kot je bila 5. januarja 2026. Če se pri tem ozremo še nekoliko nazaj (tj. na januar 2025 in januar 2024) ugotovimo, da je srebro kljub korekciji danes 145% višje kot januarja 2025 ter 219% višje kot januarja 2024.

Pomembno je razumeti, da takšne številke po mojem mnenju ne odražajo zrelega ali iztrošenega trga, temveč trg v aktivni fazi cikla. Gre za pospešek znotraj širšega sekularnega trenda.

Zakaj so korekcije del zdravega trga?

Ko trg zraste hitro in močno, korekcije niso izjema temveč so pravilo. In prav to smo videli v zadnjem obdobju, ko je pri plemenitih kovinah prišlo do izrazitejše kratkoročne korekcije. Nenaden padec, visoka volatilnost in panika so pojavi, ki spremljajo vse finančne trge, tudi trg plemenitih kovin. Takšni premiki ne pomenijo, da zlato ali srebro izgubljata svojo vlogo ali vrednost. Pomenijo predvsem to, da finančni trgi ne delujejo linearno, temveč ciklično. Vsak cikel ima svojo notranjo dinamiko: fazo akumulacije, fazo pospeška, fazo pregrevanja in fazo čiščenja.

Poenostavljeno: če si gibanje cen predstavljamo kot hojo, potem po več zaporednih korakih naprej neizogibno sledi tudi korak nazaj. Ne zato, da bi se pot končala, temveč zato, da se lahko nadaljuje.

Papirnata cena in fizična realnost nista isto

Korekcije, ki smo jim priča v zadnjih dneh, so predvsem premor v rasti, ne njen konec. Še posebej zato, ker so se zgodile pretežno na papirnatem trgu, kjer majhne spremembe v pričakovanjih povzročijo velike finančne tokove.

Večina trgovanja z zlatom in srebrom namreč ne poteka s fizično kovino, temveč prek terminskih pogodb, ETF-jev in drugih finančnih instrumentov. Ko se spremenijo obrestna pričakovanja, naraste volatilnost ali pride do prisilnih likvidacij, se cene na papirju lahko zlomijo zelo hitro, tudi brez kakršnekoli spremembe v realnem povpraševanju.

Zato je ključno razumeti razliko: papirnata cena in fizična realnost nista isto. Fizično zlato in srebro nista finančni instrument, temveč realno premoženje, saj nimata kreditnega tveganja. V stresnih obdobjih se ta razlika vedno bolj pokaže, kar potrjuje tudi vse večja cenovna vrzel med zahodnimi “papirnati” in vzhodnimi fizičnimi trgi.

Zgodovinska perspektiva: še zdaleč nismo pri koncu

Zgodovina kaže, da se pravi vrhovi pri plemenitih kovinah oblikujejo šele, ko pride do paraboličnega gibanja cen, zlasti v razmerju do delniških trgov in drugih naložbenih razredov. To pomeni, ko zlato in srebro tudi relativno izrazito presegata vse alternative. V teh primerih so alokacije v plemenite kovine že zelo visoke, prevladuje splošno prepričanje, da so edina smiselna naložba, realne obrestne mere pa se začnejo obračati navzgor.

A vrhovi se ne oblikujejo v fazi dvomov in korekcij, temveč v okolju soglasja, evforije in navidezne neizpodbitnosti trenda. Takšnih razmer danes še ne vidimo. Vidimo šele začetek in utrjevanje trenda.

Zaključek: premor kot priložnost

Če sta zlato in srebro v zadnjih letih naredila pomembne korake naprej, je povsem naravno, da v določenem trenutku naredita tudi korak nazaj. To ni znak šibkosti, temveč del zdravega tržnega procesa. Cikel korakanja se s tem ne konča, ampak se nadaljuje, le v drugačnem ritmu.

Takšna obdobja so preizkus razumevanja in potrpežljivosti vlagateljev. Hkrati vsem vlagateljem omogoča, da svoje pozicije v plemenitih kovinah okrepijo in pridobijo dodaten čas za vlaganje. Kratkoročni hrup pogosto zasenči dolgoročno sliko, a prav v fazah negotovosti se ločijo tisti, ki sledijo čustvom, od tistih, ki sledijo ciklom. Plemenite kovine niso namenjene hitrim odločitvam, temveč strateškemu razmišljanju in ohranjanju vrednosti skozi čas.

Zgodba zlata in srebra zato ni zgodba enega leta ali enega tržnega premika. Je zgodba ponavljajočih se ciklov, monetarnih prelomov in rotacije kapitala v trenutkih, ko zaupanje v finančne obljube začne bledeti.

In če sodimo po zgodovini in razmerah, v katerih se danes nahajamo, je ta zgodba še daleč od zadnjega poglavja.

Novičnik »Finančni pogled in zanimivosti« ne predstavlja storitve naložbenega svetovanja. Njegova vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali ponudb nakupa, ampak je namenjeno informiranju javnosti o dogajanjih na finančnem področju. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Za nasvete se posvetujte s finančnim svetovalcem.