Novičnik predstavlja raziskavo finančnih novic, stanja naložb ter ostalih finančnih zanimivosti in dajejo vpogled v informacije, ki jih potrebujete za upravljanje z denarjem v vseh ekonomskih situacijah.

ZDA in Kitajska sta v Ženevi dosegli pomemben premik v trgovinski vojni – dogovorili sta se o 90-dnevnem začasnem znižanju carin, kar je prineslo olajšanje na finančne trge. ZDA bodo carine na kitajsko blago znižale s 145 % na 30 %, Kitajska pa na ameriško s 125 % na 10 %. Ameriški finančni minister Scott Bessent je poudaril, da si nobena stran ne želi popolne gospodarske ločitve (decoupling). Trgi so na novico reagirali pozitivno – indeks volatilnosti VIX je padel pod 18 točk, CNN-ov indeks pohlepa in strahu pa je prvič letos v območju pohlepa. Analitiki opozarjajo, da gre le za začasno olajšanje, saj se lahko razmere hitro spremenijo. Vlagatelji so v hipu prilagodili strategije – stave proti dolarju in velikim tehnološkim delnicam so postale manj smiselne, saj se verjetnost recesije zmanjšuje.

Zakaj zlato ostaja zanesljiva dolgoročna naložba

Nepremičnine in zlato ostajata med najbolj zanesljivimi dolgoročnimi naložbami, kljub pogostim opozorilom nekaterih “svetovalcev”, da zlato ne prinaša donosa ali inovacij. V resnici je zlato v zadnjih 25 letih preseglo donosnost indeksa S&P 500 in dokazalo svojo vrednost kot varno zatočišče v času gospodarske negotovosti. Deluje kot zaščita pred inflacijo in ohranja svojo vrednost ne glede na globalna nihanja. Analitiki pri J.P. Morgan napovedujejo, da bi lahko cena zlata do leta 2029 dosegla kar 6.000 USD za 31,10 g unčo, če bi se le del tujih sredstev v ZDA preusmeril v plemenite kovine – kar nakazuje velik potencial rasti tudi v prihodnje.

vir: Envato

Zlato in inflacija: resnica o njihovem razmerju

Zanimiva dognanja prinaša analiza gibanja cene zlata v povezavi z inflacijo. Čeprav mnogi domnevajo, da zlato raste vzporedno z naraščajočo inflacijo, podatki kažejo drugače: v 5 od zadnjih 6 primerov je cena zlata dosegla dno ravno takrat, ko je inflacija prebila svojo naraščajočo trendno linijo in začela upadati. To pomeni, da je zlato pogosto začelo svojo rast šele po vrhuncu inflacije, ko so trgi pričakovali konec dvigovanja obrestnih mer, večjo likvidnost in morda celo nove spodbujevalne ukrepe. V takšnem okolju zlato znova zasije kot varna, ne-obrestonosna naložba – še posebej, ko se povečajo sistemska tveganja ali se gospodarstvo začne ohlajati.

Novičnik »Finančni pogled in zanimivosti« ne predstavlja storitve naložbenega svetovanja. Njegova vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali ponudb nakupa, ampak je namenjeno informiranju javnosti o dogajanjih na finančnem področju. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Za nasvete se posvetujte s finančnim svetovalcem.