S prvim januarjem 2007 je Slovenija vstopila v evrsko-monetarno unijo in tako že drugič po osamosvojitvi zamenjala uradno valuto. Mnogi smo že pozabili na tolar in tako kot številne druge države EU, občutili vse prednosti plačevanja z evrom. V prihodnosti pričakujemo ukinjanje gotovine in prehod na plačevanje z digitalnim denarjem. Kdaj bo na vrsti Slovenija?

Denar ima dolgo zgodovino

Vse se je začelo z blagovno menjavo. Kasneje se je blago lahko plačevalo s kovinskimi kovanci pravih vrednosti (zlatniki in srebrniki). Po vzpostavitvi bančnega sistema z visoko stopnjo zaupanja, je papirnati denar nadomestil realne vrednosti kovinskega denarja. Centralne banke so vzpostavile zaupanje v zlate rezerve namenjene kritju in omejevanju tiskanja denarja. Ob ukinitvi zlatega standarda je postalo jasno, da vrednost in stabilnost papirnatega denarja lahko ogrozijo inflacija in drugi dejavniki, kot sta denarna (monetarna) in fiskalna (davčna) politika centralnih bank.

Ravno v današnjem, sodobnem času, se počasi, a zanesljivo uveljavlja digitalni denar. Uporabljamo elektronsko vodenje bančnih transakcij in dvigujemo denar iz gotovinskega sistema. Ker je bilo zaupanje v centralne banke in politično vodstvo držav v zadnjih letih izjemno omajano, se je svet v svoji finančni sliki spremenil. S prihodom Bitcoina in drugih kriptovalut so zasebna podjetja in skupine začele ustvarjati svoj denar.

Države seveda poskušajo ohraniti svoje tradicionalne denarne sisteme in lastne valute. Vse valute, ki so jih ustvarila zasebna podjetja in skupine, vlade obravnavajo kot “zasebne” in jih obravnavajo kot nestabilne in nepokrite. Po drugi strani pa naj bi CBDC (central bank digital currency) oz. digitalne valute centralnih bank nudile večjo varnost, razpoložljivost in nižje stroške kot “zasebne” oblike digitalnega denarja.

Trenutno se uvedba digitalnih valut pripravlja v več kot 100 državah sveta

Digitalne valute centralnih bank s sabo prinašajo številne prednosti in tudi slabosti. Če nam je všeč ali ne, si bodo centralne banke nenehno prizadevale igrati ključno vlogo pri ustvarjanju in regulaciji denarja.

Kitajska, ki je že nekaj let največje svetovno gospodarstvo, bi lahko kmalu postala največje svetovno gospodarstvo tudi po menjalnem tečaju. Prejšnji mesec je Ljudska banka Kitajske (PBOC) potrdila, da je skupina vodilnih bank v državi začela testirati elektronska plačila z uporabo novega digitalnega juana. Slednje poteka v štirih različnih kitajskih regijah, vendar še ni določenega datuma uradne uvedbe elektronskega plačila v digitalni valuti (DCEP).

Špekulira se, da je digitalni juan podprt z zlatom

Zlato lahko služi kot neposredna podpora ali le kot zavarovanje. Če bi Peking napovedal digitalno valuto, podprto z zlatom, bi to močno vplivalo na druge valute, zlasti na ameriški dolar. Zakaj? Vse centralne banke imajo tudi zlate rezerve, saj ljudje zaupamo zlatu, če je le-ta podlaga in ​​jamstvo digitalnim ali papirnatim valutam.

Kadar pade vrednost denarju in se na trgih pojavi negotovost, je razlog zanjo lahko inflacija, recesija, stagflacija, borzni šoki ali šoki v gospodarstvu. V teh okoliščinah se valute nekaterih držav večkrat spremenijo, ob tem pa vzporedno raste zaupanje v zlato. V obdobjih negotovosti ljudje iščejo načine ohranjanja premoženja v oprijemljivih, realnih vrednostih.

Poleg vlaganja v zlato je smiselno svoje naložbe razpršiti med druge plemenite kovine, predvsem srebro

Srebro se pridružuje zlatu v vlogi monetarne kovine, nesporne vloge denarja, ki ljudem prinaša zaupanje, pomembnost in občutek oprijemljivega bogastva. Po drugi strani pa ima srebro vlogo surovine, brez katere se svet ne more razvijati. Trenutno smo v enem od surovinskih ciklov, v katerem lahko pričakujemo povečano povpraševanje po določenih vrstah surovin. Med njimi je zagotovo srebro. To je v tem času toliko bolj očitno, saj že tretje leto zapored povpraševanje po srebru presega njegovo ponudbo. Konec leta 2022 je bil primanjkljaj srebra že 24 %, kar pomeni, da na trgih manjka že skoraj četrtina srebra. Ta primanjkljaj bi se lahko kmalu izrazil v rasti njegove cene. Razmerje vrednosti obeh kovin – zlata in srebra govori o racionalnosti naložbene kombinacije, saj bi lahko ob koncu naslednjega blagovnega cikla cena srebra narasla 3-krat bolj kot cena zlata.

Glede na navedeno ni čudno, da je povprečna letna donosnost zlata v teh letih okoli 9-10 %. To pomeni, da denarna valuta v primerjavi z zlatom letno izgubi desetino svoje vrednosti. Podobno je z drugimi najpomembnejšimi svetovnimi valutami.

Zaradi digitalizacije v bančnem sistemu lahko izgine veliko število delovnih mest in zaprejo se lahko številne banke. Kadar banke zaprejo svoja vrata, imetniki delnic, obveznic in visokih depozitov vedno izgubijo svoja sredstva. V takih časih padajo vrednosti tudi na borzi, saj vse banke kotirajo na borzi, vsi vrednostni papirji investicijskih bank pa so tudi izločeni. V negotovih časih se stopnjuje napetost, pojavljajo se nova vojna žarišča, cene surovin in energentov rastejo, dobavne verige se podaljšujejo …

Predvsem zaradi likvidnostnih izzivov in upadanja moči valut je pomembno, da se vlagatelji zaščitijo s plemenitimi kovinami.  V kratkem pričakujemo digitalni evro, ki bo nadomestil gotovino ter zagotovil bankam in državam več nadzora in prinesel veliko pozitivnih in negativnih odzivov.