Novičnik predstavlja raziskavo finančnih novic, stanja naložb ter ostalih finančnih zanimivosti in dajejo vpogled v informacije, ki jih potrebujete za upravljanje z denarjem v vseh ekonomskih situacijah.

Na zadnji seji, ki je potekala prejšnji teden, je Ameriška centralna banka ohranila obrestno mero v razponu 4,25 % – 4,5 %, ter pričakuje le dve znižanji po 0,25 % v letu 2025. Ob tem so zvišali napoved osnovne inflacije za leto 2025 na 2,8 % (prej 2,5 %) in znižali napoved gospodarske rasti na 1,7 %. Guverner Jerome Powell je pri omembi inflacije povezane s trgovinskimi carinami, ponovno uporabil besedo “prehodno”, kar spominja na napovedi iz začetka pandemije, ko so menili, da bo inflacija kratkoročna. Ob tem obstaja skrb, saj je ta napoved pred leti bila napačna, inflacija leta 2022 pa dosegla najvišjo raven v štiridesetih letih. Povečana negotovost glede gospodarskih obetov sproža vprašanja o prihodnjih gospodarskih izzivih, vključno z možnostjo stagflacije.

Surovinske vojne med velesilami poudarjajo strateški pomen kovin

Boj za surovine postaja vse bolj transparenten, saj se svetovne sile, kot sta ZDA in Kitajska, borijo za ključne industrijske minerale. Ameriški predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz za povečanje proizvodnje strateških mineralov, vključno z uranom, bakrom, kalijevo soljo, zlatom in premogom. Ta ukaz nalaga zveznim agencijam, da pospešijo pregled rudarskih projektov in prednostno obravnavajo proizvodnjo mineralov na zveznih zemljiščih. Na drugi strani Kitajska načrtuje povečanje svojih strateških rezerv ključnih kovin, kot so kobalt, baker, nikelj in litij, da bi okrepila odpornost na motnje v oskrbi in se prilagodila rastočemu povpraševanju po teh surovinah v luči energetske preobrazbe in geopolitičnih napetosti. To dodatno poudarja pomen mineralov, ki postajajo ključen dejavnik v sodobni energetski in industrijski strategiji.

A najpomembnejša surovina, kovina, ki ima izjemno vlogo za stabilnost finančnih sistemov in ohranjanje vrednosti premoženja, pa je nedvomno zlato. Zgodovina in trenutne napovedi kažejo, da se bo njegova cena še naprej krepila. Različne banke, kot je UBS, napovedujejo, da bi zlato lahko v kratkem doseglo vrednost 3.200 dolarjev na 31,10 g zlato unčo, medtem ko pri finančni družbi Macquarie pričakujejo celo 3.500 dolarjev. Nekatera interesna združenja, kot londonsko združenje za plemenite kovine, v dolgoročnih napovedih celo trdijo, da bo zlato do leta 2030 doseglo 7.000 dolarjev.

vir: Envato

Zlato kot temelj zaupanja in zaščita pred prihodnjimi krizami

Zlato postaja še pomembnejše, ker centralne banke po vsem svetu, vključno s Kitajsko, še naprej povečuje svoje zaloge. Kitajska je na primer v februarju zabeležila rekordnih 73,6 milijona unč zlata, kar pomeni največji obseg zlata v zgodovini na Kitajskem. Vse to nakazuje, da centralne banke zlato vidijo kot ključen del svojih rezerv, kar je še posebej pomembno v trenutku, ko se globalni geopolitični in gospodarski obeti še vedno razvijajo v negotovosti. Zlato tako ostaja osrednja kovina, ki lahko služi kot zaščita pred inflacijo in ekonomskimi tveganji, zaradi česar je še naprej v središču pozornosti vlagateljev po vsem svetu. Še posebej, če bodo inflacijske stopnje višje kot jih »obljubljajo« bankirji.

Novičnik »Finančni pogled in zanimivosti« ne predstavlja storitve naložbenega svetovanja. Njegova vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali ponudb nakupa, ampak je namenjeno informiranju javnosti o dogajanjih na finančnem področju. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Za nasvete se posvetujte s finančnim svetovalcem.