Novičnik predstavlja raziskavo finančnih novic, stanja naložb ter ostalih finančnih zanimivosti in dajejo vpogled v informacije, ki jih potrebujete za upravljanje z denarjem v vseh ekonomskih situacijah.

Guverner latvijske banke in član sveta ter razširjenega sveta ECB Mārtiņš Kazāks je na vprašanje Bloomberg Adrie, ali lahko kar koli ustavi nižanje ključnih obrestnih mer, ki je napovedovano junija, previdno odgovoril, da je še vedno treba počakati na podatke o majski inflaciji, a da je glede na trenutne razmere “precej verjetno, da se bodo junija začeli prvi rezi obrestnih mer. S tem, kot pravi, bi umaknili varovalko za nekatere negativne scenarije.

Kakšne bodo posledice prihodnjega zniževanja obrestnih mer ECB za Evropo? 4 posledice:

1. Valutni tečaji: Znižanje obrestnih mer ECB-a bi lahko privedlo do oslabitve evra v primerjavi z dolarjem, saj bi bil evro manj privlačen za investitorje zaradi nižjih donosov. To bi lahko povečalo vrednost dolarja v primerjavi z evrom.
2. Tržišče kapitala: Razlika v obrestnih merah med ECB-jem in FED-om bi lahko spodbudila investitorje, da svoje kapitale preusmerijo tja, kjer so obrestne mere višje. To bi lahko vplivalo na tržišča kapitala in povzročilo spremembe v cenah obveznic, delnic in drugih finančnih instrumentov.
3. Gospodarska rast: Znižanje obrestnih mer ECB-a bi lahko spodbudilo rast potrošnje in investicij v evroobmočju, medtem ko bi stabilne obrestne mere FED-a ohranile stanje v ZDA nespremenjeno. Ta razlika v denarnih politikah bi lahko privedla do divergentne gospodarske rasti med evroobmočjem in ZDA.
4. Inflacija: Nižje obrestne mere ECB-a bi lahko spodbudile inflacijo v evroobmočju, medtem ko bi stabilne obrestne mere FED-a ohranile inflacijo v ZDA pod nadzorom. Ta razlika v inflacijskih pritiskih bi lahko vplivala na globalne tržne pogoje in mednarodno trgovino.

Skupne cene v ZDA so se v manj kot 4 letih zvišale za več kot 19,5 %. To je povprečno 5,5 % na leto, kar je posledično izničilo PETINO kupne moči ameriškega dolarja. Že 37 zaporednih mesecev nismo imeli letne inflacije pod 3 %. Inflacija se zdaj gradi na preteklih letih inflacije. Kako je lahko ameriško gospodarstvo označeno kot “močno” gospodarstvo?

Kako bomo v prihodnjih letih zamejili inflacijo, če se surovine zaradi pomanjkanja nove ponudbe in zalog ter višjega povpraševanja ne umirjajo?

Cene surovin so poskočile na najvišjo raven v zadnjih 13 mesecih. Bloomberg Commodity Spot Index, ki spremlja 24 energetskih, kovinskih in kmetijskih surovin, je letos zrasel za 9 %. Od februarja je indeks zrasel za 11 %, predvsem zaradi svetovnega povpraševanja in motenj v oskrbi. Cene bakra so letos poskočile za 31 %, cene nafte za 11 %, zlata 19%, srebra pa 34%. Cene surovin še naprej pritiskajo na Fedov boj proti inflaciji. Inflacija na strani ponudbe ostaja velik problem.

Trg srebra se sooča s četrtim letom primanjkljaja, pri čemer je letošnje pomanjkanje drugo največje doslej. To je pripeljalo do tega, da industrijski uporabniki, ki običajno računajo na rudarje za dobavo, iščejo unče z izčrpavanjem glavnih svetovnih zalog. Zaloge, ki jih spremlja Londonsko združenje za trg plemenitih kovin (LBMA), so aprila padle na drugo najnižjo raven doslej. V naslednjih dveh letih bi se lahko zaloge LBMA izčrpale glede na trenutni tempo povpraševanja. Počasi bomo videli zaostritev ponudbe, saj naj bi industrijsko povpraševanje naraščalo. Kako bo takrat investitor prišel do željenega srebra in po kakšni ceni?

Srebro je uradno zaključilo prejšnji teden nad 30 dolarji, prvič v več kot desetletju.

Pretekli vzponi leta 2006, 2011 in 2020 so povzročili, da je srebro doseglo točko, kjer je cena presegla 365-dnevno premično povprečje za 75%. Trenutno se nahaja pri 20% povprečja, zato rekordne vrednosti pri 50 dolarjih za unčo niso izključene.

Zlato je doživelo zgodovinski vzpon, toda kaj se zgodi, ko se začnejo zniževati obrestne mere?

Zgodovinsko gledano je zlato doživelo nekatere svoje najboljše vzpone v 24 mesecih po zadnjem dvigu obrestnih mer Feda. V obdobju med letoma 2018 in 2020 je rumena kovina poskočila za skoraj 50%, medtem ko je med letoma 2006 in 2008 poskočila za 55%.  V tem ciklu dvigovanja obrestnih mer Feda se zdi, da je bil zadnji dvig obrestnih mer julija 2023. Od takrat je zlato poskočilo za neverjetnih približno 21% v 7 mesecih. Zgodovina pravi, da pri zlatu prihaja še večji vzpon cene.

Novičnik »Finančni pogled in zanimivosti« ne predstavlja storitve naložbenega svetovanja. Njegova vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali ponudb nakupa, ampak je namenjeno informiranju javnosti o dogajanjih na finančnem področju. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Za nasvete se posvetujte s finančnim svetovalcem.