Kapital na finančnih trgih nikoli ne počiva, saj nenehno kroži med različnimi naložbenimi razredi – od delnic, obveznic, nepremičnin do surovin kot sta zlato in srebro. Od časa do časa pride do večjih, mega premikov kapitala, kjer sta najpomembnejša 2 velika »igralca«: ameriški delniški trg in surovine. Zgodovina nam kaže, da se v obdobjih splošnih gospodarskih neravnovesij in družbenih pretresov, kapital pogosto premika iz delniških trgov v surovine, ob vzpostavitvi optimizma in stabilnosti pa se običajno vrne na delniške trge in gospodarstvo. Omenjeno lahko močno določa uspešnost investiranja ter obstojnost posameznikovega finančnega portfelja. Kje se nahajamo v tem trenutku, da bomo pripravljeni?

Večina ljudi, ki spremlja finančne, politične in družbene dogodke, se v splošnem strinja, da v tem trenutku pesimizem prevladuje nad optimizmom. Ko se pesimizem na trgih začne širiti, se običajno vlagatelji in varčevalci tradicionalno zatekajo k varnejšim in zaupanja vrednim naložbam. V kolikor se pesimizem združi z dolgoročnimi cikli, to povzroča ogromne premike kapitala. Takšne ciklične premike kapitala smo zadnjih 50 let že videli v obdobju 70-ih  ter v začetku 2000-ih let, ko so makroekonomske razmere spodbudile vlagatelje k iskanju varnih zavetij in beg iz delnic v surovine oz. zlato. Danes, ko se svet sooča z naraščajočo inflacijo, geopolitičnimi tveganji in negotovostjo na finančnih trgih, se ponovno postavlja vprašanje: smo pred novo rotacijo kapitala? Ta članek raziskuje, zakaj in kako pride do takšnih rotacij ter kaj to pomeni za nas vlagatelje danes.

Kaj pomeni premik kapitala?

Premik kapitala se nanaša na rotacijo kapitala med različnimi naložbenimi razredi, a predvsem med delnicami in surovinami. Te premike običajno povzročijo različni gospodarski, finančni šoki in spremembe v ekonomijah, ki so dodatno obremenjene s predhodno inflacijo, stanjem obrestnih mer, monetarno politiko ter tudi geopolitičnimi razmerami. Če dobro pomislimo nas glede na trenutne razmere vnovičen premik kapitala ne sme presenetiti, kljub temu, da mnogi na finančnih trgih pričakujejo, da se bomo recesiji izognili in doživeli »mehak« pristanek ekonomij.

Vir: Envato

Recesija je lahko vzrok rotacije kapitala

Glede na trenutno situacijo se v svetu je najverjetnejši prihod splošne recesije v svetu, ki pomeni nekakšen »reset« gospodarstev. Recesija ima ključno vlogo pri premikih kapitala, saj prinaša obdobja gospodarske nestabilnosti, zmanjšanja rasti in povečane negotovosti. Med recesijo vlagatelji pogosto iščejo varnejše naložbene priložnosti, saj se podjetniški prihodki zmanjšujejo, brezposelnost pričenja naraščati, tveganja za poslovni neuspeh pa se znatno povečajo. Omenjeno vodi k premiku kapitala iz tveganih naložb, kot so delnice, v manj tvegane ali varne naložbene razrede, kot so zlato, srebro. Menim, da utegne minula rast cene zlata potrjevati, da se temu premiku že približujemo. Ta premik utegne sprožiti večji padec delnic, kjer bi zlato utegnilo prevzeti vlogo varnega zatočišča s tem pa bi se kapital iz delnic začel prelivati v zlato in druge plemenite kovine. To bi ustvarilo pritisk na delniške trge. Čeprav delnice še ne želijo »sestopiti« iz naraščajočega cikla, upanje o »mehkem« pristanku gospodarstev pa še »tli«, se zdi, da zlato pridobiva na momentu.

Od leta 1960 je vsako recesijo sprožil šok. Kaj kaže nedavna preteklost? Sporoča naftne šoke, nepremičninski balon, Dot-com balon ter pandemijo COVID-19. Iz tega lahko sklepamo, da običajno obstaja jasen razlog za gospodarski upad.

Kaj rotacija kapitala pomeni za vrednost delnic in zlata?

Ko pride do rotacije kapitala, se vlagatelji pogosto znajdejo pred dilemo ali zapustiti določene naložbe, ki so jim v preteklosti prinašale donose ter preusmeriti sredstva drugam. Običajno morajo razmišljati zelo hitro, saj so trgi v tovrstnih časih izjemno volatilni, spremembe pa fundamentalne. Recesije običajno trajajo od nekaj mesecev do več kot leto dni, odvisno od globine gospodarskega upada in učinkovitosti ukrepov za okrevanje. Na delniškem področju to pomeni upad vrednosti delnic, saj vlagatelji ob pričakovanjih nižjih dobičkov podjetij ter splošne negotovosti pogosto začnejo prodajati svoje pozicije. Ta prodajni pritisk lahko vodi do močnih korekcij na trgih, kar povzroči strm padec tečajev.

DELNICE AMERIŠKEGA BORZNEGA TRGA

Primeri takšnih padcev vključujejo:

• Dot-com balon (2000-2002): Po izbruhu tehnološkega balona so tehnološke delnice strmoglavile, pri čemer je tehnološki indeks Nasdaq padel za približno 78 % od svojega vrha.
• Velika recesija (2007-2009): Med to finančno krizo so ameriški trgi izgubili več kot 50 % svoje vrednosti, predvsem zaradi zloma nepremičninskega trga in globalne finančne destabilizacije.

TRG ZLATA

Če na drugi strani pogledamo na področje zlata, v teh obdobjih pogosto opazimo nasproten trend. Zlato tradicionalno velja za varno zatočišče, kar pomeni, da vlagatelji vanj usmerijo svoj kapital, ko se delniški trgi soočajo z negotovostjo ali ko gospodarska tveganja naraščajo. V recesijah ali krizah vrednost zlata običajno naraste, saj postane privlačno kot sredstvo za ohranjanje vrednosti. Kljub vsemu se tudi zlato ne more izogniti kratkoročnim likvidnostnim problemom svetovnih finančnih akterjev, ki ob iskanju likvidnosti za pokrivanje izgub vedno znova prodajajo tudi svoje deleže v zlatu. To pomeni, da ob rotacijah kapitala lahko tudi cena zlata zaniha navzdol, ampak običajno veliko manj kot delniški trgi. S  tem razmerje med delnicami in zlatom ostaja v prid slednjemu. Zelo pomembno je zavedanje širše makro slike, ki vlagatelje ob pridruženi nihajnosti zlata, ne prestraši.

V obdobjih dveh zadnjih premikov kapitala, tj. v 70-ih letih in prvem desetletju tega tisočletja, je cena zlata močno narasla:

Naftna kriza (1970-1980): Cena zlata se je v tem desetletju večkrat povečala, saj so naraščajoče cene nafte in inflacija povzročile gospodarske pretrese. Zlato se je izkazalo za zaščito pred inflacijo in negotovostjo.

V začetku Dot-com balona (2000-2002) je gibanje cene zlata prav tako izkazalo določene značilnosti varne naložbe, čeprav so bili premiki manj izraziti kot v drugih krizah. Nekateri ključni dogodki in gibanja so bili:

• Stabilnost zlata: Medtem ko so tehnološke delnice, zlasti na Nasdaq trgu, izgubile velik del svoje vrednosti (padec za približno 78 %), je cena zlata ostala razmeroma stabilna. V tistem času se je gibala okoli 250–300 USD za unčo.
• Naraščajoča privlačnost zlata: Po padcu delniških trgov so vlagatelji začeli iskati varnejše naložbe, kar je postopoma povečalo zanimanje za zlato. Čeprav cena zlata med letoma 2000 in 2002 ni močno narasla, je ta stabilnost postajala vse bolj privlačna.
• Prehod v surovine po letu 2002: Z začetkom gospodarskega okrevanja po Dot-com krizi, skupaj z vse večjo zaskrbljenostjo zaradi inflacije in nižanja vrednosti dolarja, se je cena zlata začela vztrajno dvigati. Med letoma 2002 in 2011 je zlato doživelo eno največjih bikovskih obdobij, ko se je njegova cena povečala za več kot 500 %.

Čeprav zlato ni takoj doseglo velikih dobičkov v začetnih fazah Dot-com balona, je bilo stabilno in je postopoma pridobivalo na vrednosti, ko so vlagatelji začeli preusmerjati svoj kapital v surovine kot dolgoročno varno zatočišče.

vir: Envato

Kaj se dogaja v tem trenutku?

Zlato je letos poskočilo za 29 %, kar kaže na najboljši letni donos od leta 1979. Zlato, ki ga mnogi poimenujejo “barbarska relikvija” se je v zadnjih 2 letih zvišala za neverjetnih 53 %, kar je skoraj 2x  več kot donos indeksa S&P 500, ki je v tem času pridobil slabih 30%.

Kljub večji rasti zlata od delnic, v tem trenutku še ne moremo govoriti o ponovni zgodovinski rotaciji kapitala, saj zlato še ni prešlo skozi pomembno linijo preboja njunega razmerja vrednosti. Omenjeno kot rečeno utegne sprožiti dogodek, ki bi/bo vplival na občuten padec delnic, ki bi morale vstopiti v »medvedji« padajoči trend, običajno za obdobje enega ali dveh let. V tem trenutku o tem še ni govora, a stvari se lahko zelo hitro spremenijo.

Kaj lahko vlagatelj stori?

V kolikor vlagatelje skrbijo prihodnji scenariji mora razmišljati o razpršitvi premoženja ter vzpostavitvi osebne strategije za prihodnje obdobje. Tisti, ki so se med prejšnjimi rotacijami zanašali izključno na delniške naložbe, so lahko utrpeli tako kratkoročne kot dolgoročne izgube.

• V času naftne krize (1970-1980) je indeks S&P 500 potreboval skoraj 8 let, da se je vrnil na vrhove iz leta 1973. Okrevanje se je začelo šele po stabilizaciji inflacije in energetske krize, konec 1970-ih.
• Dot-com balon (2000-2002): Po zlomu tehnoloških delnic v letih 2000-2002 je Nasdaq potreboval približno 15 let, da je leta 2015 dosegel enako raven, kot jo je imel pred balonom. S&P 500 se je povrnil hitreje, v približno 7 letih (do leta 2007), vendar ga je nato udarila finančna kriza, kar je podaljšalo proces okrevanja.

Prav zaradi zgornjih razlogov se je potrebno dobro zavedati posledic rotacije kapitala za naše premoženje, ne samo kratkoročno, ampak predvsem dolgoročno. Padce na delniških trgih je iz vidika poceni nakupov, ustrezne razpršitve premoženja ter naših finančnih ciljev vedno dobro izkoristiti, a pri tem ne smemo spregledati, da čas okrevanja delnic po velikih padcih, ko kapital rotira v zlato in surovine, lahko traja od nekaj let do več kot desetletje, odvisno od resnosti krize in hitrosti gospodarskega okrevanja. Ob vsem tem tehnološkem napredku in navdušenju nad AI tehnologijo, se zdi ohladitev nemogoča, a spomnimo se navdušenja izpred 25ih let ter Dot-com balona.

Sklepna misel

Čeprav preteklost ni vedno zanesljiv »napovedovalec« prihodnosti, je včasih dober »vodnik«. Pretekli cikli rotacije kapitala nas učijo, da so obdobja gospodarske negotovosti in inflacije pogosto povezana s premiki kapitala iz delniških trgov v surovine. Ne glede na to, ali se kapital premika v surovine ali se vrača k delnicam, ključ do dolgoročnega finančnega uspeha je uravnotežen portfelj. Današnji vlagatelji bi morali ponovno oceniti svoje naložbe in razmisliti o povečanem deležu surovin, da se zaščitijo pred prihodnjimi makroekonomskimi spremembami, dokler bo to potrebno in tudi smiselno.

Zlato in srebro že zgodovinsko igrata vlogo zaščite pred takšnimi scenariji, saj ohranjata svojo vrednost in delujeta kot varno zatočišče, ko »fiat« denarne valute izgubljajo svojo vrednost. V času gospodarske negotovosti in nestabilnosti vlagatelji pogosto iščejo varna zatočišča v obliki fizičnih dobrin, saj so prepričani, da bodo te dolgoročno ohranile vrednost, ne glede na inflacijo ali nihanja na finančnih trgih. Obdobje v katerem smo danes nas opozarja na ponovni razmislek o tem, kam vlagamo svoj kapital.