Zlato ni zanimivo le zaradi gibanja njegove cene. Analiza Goldman Sachsa kaže, da lahko njegova vključitev v tradicionalni portfelj delnic in obveznic zmanjša nihanja skupne vrednosti naložb. V določenih zgodovinskih obdobjih je bil učinek še izrazitejši ob kombinaciji zlata z energenti.
Pri oblikovanju naložbenega portfelja ni pomembno samo, koliko lahko posamezna naložba pridobi, temveč tudi, kako se različne naložbe odzivajo na spremembe na finančnih trgih.
Tradicionalni pristop temelji na kombinaciji delnic in obveznic. Toda v obdobjih, ko obe skupini naložb ne zagotavljata več tako učinkovite medsebojne zaščite kot nekoč, postane pomembno vprašanje, ali lahko k razpršitvi tveganj prispevajo tudi druge vrste premoženja.

Kaj pomeni klasični portfelj 60/40?

Portfelj 60/40 je tradicionalna razporeditev naložb, pri kateri 60 % predstavljajo delnice, 40 % pa obveznice.

Njegova osnovna zamisel je združevanje dveh različnih vrst finančnih sredstev. Vendar takšna razporeditev ne zagotavlja, da se bodo delnice in obveznice v vseh tržnih razmerah gibale različno.

Prav zato je zanimiva analiza Goldman Sachsa, ki obravnava, kako se spremeni volatilnost takšnega portfelja, ko vanj vključimo tudi zlato.

Goldman Sachs: zlato lahko zmanjša nihanja portfelja

Analiza Goldman Sachsa kaže, da je bila volatilnost tradicionalnega portfelja delnic in obveznic v več obravnavanih zgodovinskih obdobjih nižja, kadar je portfelj vključeval tudi zlato.

V večini prikazanih obdobij je vključitev zlata zmanjšala volatilnost portfelja, učinek pa je bil v nekaterih obdobjih še izrazitejši, ko je bila poleg zlata vključena tudi izpostavljenost energentom.

To je pomemben vidik razpršitve naložb: zlato lahko v portfelju opravlja drugačno vlogo kot delnice ali obveznice. Ne gre nujno za iskanje najvišjega donosa posamezne naložbe, temveč tudi za obvladovanje nihanj celotnega portfelja.

Zakaj je razpršitev pomembna tudi danes?

Na povečano občutljivost finančnih trgov opozarja tudi Mednarodni denarni sklad (IMF).

V govoru z naslovom Navigating the Crosscurrents of a Changing World Economy je 7. oktobra 2026 izpostavil tri pomembne dejavnike: visoko raven javnega dolga, energetske pritiske in izjemno močan investicijski cikel v umetno inteligenco.

Njihova kombinacija lahko otežuje zniževanje inflacije, ohranja stroške financiranja visoke in povečuje občutljivost finančnih trgov.

IMF obenem opozarja, da naj bi se globalni javni dolg približal oziroma presegel 100 % svetovnega BDP, kar zmanjšuje manevrski prostor držav ob prihodnjih gospodarskih šokih.

V takšnem okolju postaja razumevanje različnih virov tveganja in razpršitev naložb še posebej pomembno.

Zlato kot del dolgoročnega upravljanja premoženja

Ugotovitve Goldman Sachsa dopolnjujejo pogled na zlato, ki se pogosto osredotoča predvsem na njegovo ceno, inflacijo ali valutna tveganja.

Analiza kaže, da ima zlato lahko tudi diverzifikacijsko vlogo, posebej v obdobjih, ko delnice in obveznice ne zagotavljajo več tako učinkovite medsebojne zaščite.

To ne pomeni, da vključitev zlata v vsakem obdobju zagotavlja manjša nihanja ali preprečuje izgube. Pomeni pa, da je pri presoji njegove vloge smiselno spremljati tudi vpliv na celoten naložbeni portfelj, ne zgolj gibanja cene zlata.

Viri: Goldman Sachs; International Monetary Fund (IMF), Kristalina Georgieva, »Navigating the Crosscurrents of a Changing World Economy«, 7. oktober 2026.

Za tiste, ki zlato že vključujejo ali ga želijo postopoma vključevati v svoje dolgoročno varčevanje, smo pri Valores oblikovali Zlati paket, ki omogoča redne nakupe zlata prek Metalnega računa.

Spoznajte Zlati paket