Zlato v iskanju ravnovesja: med korekcijo po rekordni vrednosti in prihodom nove »zlate ere«

V mesecu oktobru je zlato doseglo zgodovinski mejnik – prvič je preseglo 4.300 USD za 31,10 g unčo, kar je ob temu mejniku pomenilo več kot 50-odstotno rast od začetka leta. Vzpon, ki so ga povzročili vztrajni inflacijski pritiski, geopolitične napetosti in rekordni nakupi centralnih bank, je poskrbel za novo poglavje v zgodovini te najpomembnejše kovine na svetu.
Toda po izjemnem pohodu navzgor je trg v zadnjih dneh doživel pričakovano ohladitev – zlato je zdrsnilo pod 4.100 USD, srebro pa pod 50 USD za unčo. A kljub ostrim naslovom o “zlomu” gre predvsem za naravno fazo korekcije, ki običajno sledi po burnem večmesečnem vzponu. Trg preprosto potrebuje čas, da “izdihne”, preden se pripravi na naslednje premike v dolgoročnih ciklih.
Korekcije so del poti navzgor
Če pogledamo v preteklost, so bili podobni umiki sestavni del vsakega velikega bikovskega trenda. V času zlatega trga v 2000-ih, ko je zlato pridobilo več kot 630 %, smo videli številne vmesne popravke: –10 %, –18 %, –26 %, celo –34 %, preden je cena nadaljevala pot navzgor.
Zgodovina torej jasno kaže: korekcije niso konec trenda, temveč njegov pogoj na katere mora dolgoročni vlagatelj tudi računati. Gre za naravni proces “izdiha” trga, ki omogoča nadaljnjo rast. Veliki institucionalni vlagatelji pogosto izkoristijo visoke ravni za unovčenje dobičkov, kar povzroči kratkoročne šoke in nervozo med manjšimi vlagatelji. Dolgoročno usmerjeni vlagatelji takšne trenutke običajno izkoristijo za povečanje pozicij.
Trdni temelji ostajajo
Kljub kratkoročni korekciji se makroekonomski temelji niso spremenili. Svet še vedno bremeni rekordni javni dolg, inflacijski pritiski ostajajo nad cilji centralnih bank, monetarna politika se postopno sprošča, fiskalna disciplina pa je šibkejša kot kadarkoli. V takšnem okolju realne obrestne mere ostajajo nizke, zaupanje v denarne »fiat« valute pa se še naprej zmanjšuje. Trdne temelje dodatno snujejo centralne banke in države, ki nadaljujejo z nakupi fizičnega zlata, kar potrjuje njegovo vlogo osrednjega varovala pred razvrednotenjem denarja.
Kapitalski premiki pred novo “zlato ero”
Vlaganje v zlato ni »šprint«, ampak »maraton«. Prave »zlate ere« oz. zlata obdobja, se praviloma začnejo šele po izrednih dogodkih, ko se kapital pregretih in špekulativnih trgov zaradi strahu in brezizhodnosti prične pomikati proti varnejših naložbam. Med »dolgoročno« pregrete trge lahko v tem trenutku prištevamo na primer ameriški delniški trg katerega vrednost je v tem trenutku približno dvakrat večja od velikosti celotnega gospodarstva ZDA. To dolgoročno seveda ni vzdržno, v preteklosti pa je to pomenilo povečano verjetnost za vstop v recesijo ter »recesijski« umik kapitala iz delnic v varnejša sredstva, katerih glavni predstavnik je zlato. Takrat se začne faza, v kateri zlato resnično potrdi svoj status varne oaze, zlato pa vstopi v t.i. »zlato ero«.

vir: Envato
Srebro sledi zlatu, povpraševanje ostaja visoko
Tudi srebro se trenutno sooča s podobno dinamiko kot zlato. Po močnem vzponu do 54 USD so cene upadle pod 50 USD za 31,10 g unčo, predvsem zaradi povečane ponudbe iz ZDA in Kitajske, ki je začasno sprostila pritisk na fizično dobavo. Vendar povpraševanje po srebru v Aziji, zlasti v Indiji, ostaja rekordno visoko, srebro pa še vedno doživlja strukturni deficit med ponudbo in povpraševanjem že 5. leto zapored. To kaže, da ne gre za strukturni zlom cene zlata, temveč za del »zdravih« konsolidacij trg, ki jih je dobro izkoristiti za dodatne nakupe, še posej za to, ker je srebro v primerjavi z zlatom še vedno podcenjeno.
Veliki “igralci” iz Wall Streeta postajajo vse bolj optimistični glede prihodnosti zlata
Po izjemnem letu številne banke po svetu zvišujejo svoje ciljne napovedi cene zlata. Investicijska banka Goldman Sachs je na primer zvišala svojo ciljno napoved cene zlata za konec prihodnjega leta s 4.300 na 4.900 USD za unčo, pri čemer poudarja, da se zanimanje vlagateljev za plemenite kovine krepi. Še bolj drzna napoved prihaja iz banke JP Morgan, kjer pričakujejo, da bi se zlato lahko do leta 2028 celo podvojilo – doseglo približno 8.000 USD za 31,10 g unčo. Po njihovem mnenju bo rast poganjalo naraščajoče povpraševanje po varnih naložbah ter vse večja potreba vlagateljev po zaščiti pred volatilnostjo delniških trgov. Če se bo tovrsten, po mnenju mnogih pričakovan scenarij uresničil, bo današnja korekcija zgolj še en zgodovinski vmesni premor v dolgem ciklu, ki vodi v novo poglavje – pravo »zlato ero«.
Sklep: potrpežljivost, razumevanje ciklov in zaupanje v trdne oblike premoženja
Za dolgoročnega vlagatelja je bistveno razumeti, da se veliki tržni cikli nikoli ne odvijajo po ravni črti. Korekcije so naravni del poti in ne znak, da se trend končuje, temveč trenutek, ko se trg prečiščuje, kapital pa razporeja. V okolju, kjer so realne obrestne mere nizke, javni dolgovi rekordni, zaupanje v fiat valute pa postopoma razpada, postaja izpostavljenost zlatu bodisi v fizični obliki, ključni element zaščite premoženja.
Tisti, ki znajo ostati mirni med korekcijami, razumejo, da je zlato več kot le kratkoročna naložba ter predstavlja strateško rezervo zaupanja, ki svojo pravo vrednost pokaže prav v trenutkih negotovosti. Dolgoročno vlaganje v zlato ni iskanje hitrega dobička, ampak gradnja stabilnosti in finančne odpornosti.





