Ob izjemnih rasteh cen zlata in srebra, ki na novo postavljata rekorde, so vlagatelji upravičeno razpeti med navdušenjem, pričakovanju novih vrhov ter strahom pred korekcijo. To je povsem naravno. A vlagatelj v plemenite kovine mora razumeti, da tudi v bikovskih trendih obstajajo obdobja povečane volatilnosti, ki so del povsem običajne cikličnosti.

V svetu plemenitih kovin se namreč ponavlja ista napaka: mnogi kupijo brez strategije in prodajo prehitro — ali prepozno. Zato je ključno, da vsak vlagatelj razume:

• kdo je kot vlagatelj,
• kakšna je njegova toleranca do tveganja,
• in v kateri fazi gospodarskega oziroma surovinskega cikla se nahajamo.

Le tako lahko dolgoročno sprejemamo racionalne odločitve in ostanemo zvesti svoji naložbeni viziji.

1. Kdo smo kot vlagatelji?

Preden si zastavimo vprašanje »kam gre cena zlata?« ali »kdaj prodati srebro?«, moramo razumeti svojo vlogo na trgu. Vlagatelji se običajno znajdemo v eni od dveh skupin:

A) Trgovalci (traderji) /kupci finančnih instrumentov

– kratkoročno reagirajo na gibanja cen,
– imajo več časa, znanja in orodij,
– pogosto tekmujejo z velikimi finančnimi institucijami.

B) Dolgoročni vlagatelji / kupci fizičnih kovin

Za to skupino plemenite kovine niso špekulacija, temveč:

• zaščita pred sistemskim tveganjem,
• zavarovanje pred valutnimi krizami,
• ohranjevalec kupne moči skozi celotne gospodarske cikle.

Prav zato dolgoročnim vlagateljem ne priporočam, da tekmujejo s kratkoročnimi trgovalci. Slednji igrajo drugačno igro z drugačnimi cilji, časovnicami in viri. Med te spadajo tudi velike finančne institucije s katerimi je boj na kratek rok vnaprej izgubljen. Vaša rešitev: fizična oblika in daljši pogled.

2. Kakšna je moja toleranca do tveganja?

Toleranca do tveganja je odvisna od osebnih okoliščin, obveznosti in pričakovanj. Kaže se v dveh ključnih čustvih:

• strah ob padcih,
• pohlep ob rasti.

Oba odziva sta naravna, vendar sta lahko nevarna, če nimamo vnaprej pripravljene strategije. Pri plemenitih kovinah je še posebej pomembno razumeti, da:

• imata zlato in srebro lahko obdobja izrazite volatilnosti,
• ob likvidnostnih šokih lahko njihova vrednost pade, tako kot vsi razredi premoženja.

Toda dolgoročni vlagatelji vedo, da se zlato in srebro vedeta drugače kot delnice, kripto valute ali drugi špekulativni razredi. Njuna vloga ni iskanje hitrih donosov, temveč ohranjanje kupne moči. Največje vprašanje torej ni, koliko izgub lahko prenesemo, temveč:

»Ali nas bodo kratkoročna nihanja odvrnila od naše dolgoročne strategije?«

Vstopamo namreč v obdobje, kjer bo razumevanje ciklov ključno za pravilen odziv.

3. Ali razumem cikle in imam izhodno strategijo?

Večina investicijskih napak se zgodi ne zato, ker ljudje izberejo napačno naložbo, temveč zato, ker napačno razumejo časovni horizont, v katerem ta naložba deluje. Trgi se skozi čas izmenično premikajo med večletnimi cikli rasti in upada.

Plemenite kovine se tradicionalno gibljejo v treh glavnih fazah:

1. Kopičenje – nizka rast, nizka pozornost medijev.
2. Glavni trend – kapital se seli iz delnic in valut v surovine.
3. Parabolični vrh – intenzivni skoki, prepozni vstopi, nato ohladitev.

Razumevanje teh faz vlagatelju pomaga preprečiti dve najpogostejši napaki:

• prehitro prodajo v fazi 2,
• prepozno prodajo v fazi 3.

Kje smo v ciklu danes?

Kot svetovalec, ki že leta spremlja trg zlata in srebra, ocenjujem, da smo sredi glavnega surovinskega supercikla. To potrjuje več ključnih indikatorjev:

✅ Razmerje med indeksom Dow Jones (delnice industrijskih podjetij) in zlatom je prebilo večdesetletno podporo navzdol

Zgodovinsko to pomeni začetek obdobij, ko surovine dolgoročno prekašajo delniške trge.

✅ Srebro znova prehiteva vse glavne finančne razrede
Podobno se je zgodilo v letih 1967–1971 in 2000–2003, kjer je obema obdobjema sledil eksploziven večletni trend. Pri tem pa je pomembno poudariti tudi strukturni primanjkljaj srebra zaradi izjemnega industrijskega povpraševanja (solarne celice, elektronika, EV), ki že več let presega svetovno ponudbo ter vse večji interes po srebru iz strani vlagateljev.

✅ Razmerje zlato/srebro (GSR) kaže značilnosti začetka preteklih superciklov
Ko GSR pada, srebro tradicionalno vodi rast. Tokratni premik je dodatno podprt z močnim povpraševanjem iz industrije in investicijskega sektorja, kar daje srebru izrazito dolgoročno podporo.

Glede na številne dodatne indikatorje, ki jih tukaj ne omenjam podrobneje, trenutna gibanja kažejo na nadaljevanje dolgoročnega trenda in ne na njegov zaključek. To pomeni, da se vlagatelji ne bi smeli prenagliti pri sklepanju, da smo že blizu vrha. Nasprotno — več elementov nakazuje, da se ključni del cikla šele razvija.

Kaj to pomeni za dolgoročne vlagatelje?

1) Kratkoročni padci so normalni. Trend ostaja navzgor.

V 1970-ih in 2000-ih sta zlato in srebro pogosto padla tudi za 20–35 %, preden sta v nadaljevanju cikla dosegla več stoodstotne donose. Kdor je prodal med padcem, je lahko zamudil glavnino supercikla.

2) Ni vsak padec znak konca trenda.

Največji preizkus discipline nastopi med prehodom iz faze 2 v fazo 3, ko:

• volatilnost narašča,
• novice postanejo mešane in investorji zmedeni,

• rast postane neenakomerna.

Prav zato razumevanje ciklov ščiti pred našimi  impulzivnimi odločitvami.

Kdaj prodajati plemenite kovine?

Čeprav govorimo o dolgoročnem trendu, je povsem legitimno, da nekateri vlagatelji deloma realizirajo dobičke — zlasti tisti, ki vlagajo na kratek rok ali uporabljajo s papirji podprte finančne instrumente, vezane na cene zlata in srebra. Glede na to, da je srebro v zadnjih 12 mesecih zraslo za približno 87 %, zlato pa za 41 %, je unovčevanje delov dobička razumljivo.

Enako velja tudi v primerih, ko posameznik iz osebnih finančnih razlogov potrebuje likvidnost, saj so plemenite kovine med najbolj likvidnimi oblikami premoženja. A kljub temu je pomembno poudariti, da kratkoročno unovčevanje dobičkov ne predstavlja strategije dolgoročnega vlaganja v fizične plemenite kovine. Tisti, ki kupujejo zlato in srebro kot varčevalno–zaščitni del svojega premoženja, se običajno ne osredotočajo na kratkoročna nihanja, temveč na večletne cikle in širšo gospodarsko sliko.

Zato dolgoročni vlagatelji fizičnih kovin razumejo dve stvari:

1. Kratkoročni padci niso razlog za paniko

Ob recesijah in likvidnostnih težavah lahko pade vse, a:

• zlato pade najmanj, a najhitreje okreva,
• srebro pade bolj kot zlato, a okreva intenzivneje,
• v kriznih obdobjih plemenite kovine zgodovinsko prekašajo inflacijo in delnice.

2. Fizična oblika = najnižji možni riziko

V nasprotju s papirnatimi produkti (ETF, certifikati) fizično zlato in srebro iz kovnic s certifikatom »Good Delivery« izločita:

• tveganje izdajatelja,
• tveganje borzne likvidnosti,
• tveganje likvidacije pozicij,
• tveganje nasprotne stranke.

Pomembno je vedeti, kaj prihaja – ne samo, kam gre cena

Zlato in srebro sta vstopila v fazo, ki je lahko zgodovinska. Velika verjetnost je, da smo v zgodnji ali srednji fazi supercikla, kjer so pred nami:

• obdobja rasti,
• obdobja konsolidacije,
• in na koncu obdobje, kjer bo potrebna jasna izhodna strategija.

Trenutno ne poznamo točne časovnice, ne vrha cikla, ne trajanja prihajajoče korekcije, ne končnih cen. A poznamo smer:

»Surovine pridobivajo na strateškem pomen zaradi inflacije, geopolitike, energetske tranzicije in globalnega pomanjkanja.«

Sklep: Zmaga tisti, ki razume cikle, ne tisti, ki lovi ceno

Če želimo skozi nihanja na trgih ostati na varni strani, se moramo zavedati:

• plemenite kovine so postale zavarovanje, ne špekulacija,
• trend nas podpira, a nas ne sme zaslepiti,
• disciplina, strategija in potrpežljivost so pomembnejše od iskanja »popolnega trenutka«.

Pomembno je, da se zavedamo, da dolgoročni vlagatelj ne tekmuje z algoritmi ali špekulanti. Dolgoročni vlagatelj razume, da se največji donos ne ustvarja zaradi lovljenja popolne cene, temveč zaradi razumevanja, v kateri fazi cikla kupuje in v kateri prodaja.

Prav zato imajo fizične plemenite kovine tako pomembno vlogo: vlagatelju omogočajo mirnost, varnost in jasnost skozi vsak gospodarski vihar.