Novičnik predstavlja raziskavo finančnih novic, stanja naložb ter ostalih finančnih zanimivosti in dajejo vpogled v informacije, ki jih potrebujete za upravljanje z denarjem v vseh ekonomskih situacijah.

Inflacija se prebuja

Poletje se končuje, finančni trgi pa počasi vstopajo v jesen, ki bo zaznamovana z monetarnimi odločitvami centralnih bank. V ZDA je predsednik Fed-a Jerome Powell v Jackson Hole nakazal mehkejši ton, kar je na trgih sprožilo pričakovanja o zniževanju obrestnih mer v letu 2025. A zgodovina opozarja, da Fed obresti običajno začne zniževati preden se recesija uradno začne, kar pomeni, da je to pogosto znak težav in ne optimizma. Inflacijski pritiski pa se medtem vračajo – Nemčija je beležila višjo inflacijo od pričakovane, na Japonskem pa je stopnja inflacije po 48-ih letih celo presegla ameriško. Investicijsko podjetje Apollo v svoji analizi primerja današnje gibanje inflacije s 70-imi leti in napoveduje možnost drugega, še višjega inflacijskega vala. Glede inflacije je nekoč ekonomist Milton Friedman poudaril, da inflacijo ustvarja predvsem prevelika vladna poraba in preveč tiskanja denarja – misel, ki je danes aktualnejša kot kadarkoli.

Zlato znova na zgodovinskih vrhovih

Negotovost na finančnih trgih se vse bolj odraža tudi na trgu plemenitih kovin. Cena zlata je avgusta zrasla za 5 % in se približala rekordni ravni pri 3.500 USD za unčo. Gre za najvišji mesečni zaključek v zgodovini, kar sovpada z naraščajočim nezaupanjem v fiat valute. Centralne banke se že dolgo odmikajo od ameriških obveznic in raje kupujejo zlato, saj obveznice ob visoki inflaciji izgubljajo realno vrednost. Podoben trend opažamo tudi pri velikih pokojninskih skladih, kot je tajski državni sklad GFP, ki je zlato in surovine vključil v portfelj kot zaščito pred volatilnostjo. Zlato torej ne raste brez razloga – raste, ker se svetovno finančno okolje premika proti večji negotovosti.

Srebro – preboj po 14 letih

Srebro je avgusta naredilo zgodovinski premik: po 14 letih je prebilo mejo 40 USD za unčo. To ni kratkoročen dogodek, ampak tehnična prelomnica, ki nakazuje strukturno spremembo na trgu. V zadnjih petih letih je trg srebra beležil kumulativni primanjkljaj kar 796 milijonov unč, saj povpraševanje (industrija, EV, sončne celice, AI in vlagatelji) močno presega ponudbo. To se kaže tudi v tržni kapitalizaciji – srebro je z vrednostjo 2.300 milijard USD prehitelo bitcoin in se povzpelo na 7. mesto med vsemi naložbenimi razredi. Ob trenutnem trendu rasti lahko celo dohiti tehnološke velikane, kot sta Alphabet (Google) in Amazon. Zgodovina nas uči, da ko srebro prebije dolgoletni cenovni odpor, se premiki pogosto zgodijo hitro in silovito – kar potrjuje, da srebro postaja ena ključnih naložb trenutnega časa.

Novičnik »Finančni pogled in zanimivosti« ne predstavlja storitve naložbenega svetovanja. Njegova vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali ponudb nakupa, ampak je namenjeno informiranju javnosti o dogajanjih na finančnem področju. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Za nasvete se posvetujte s finančnim svetovalcem.