Naraščanje potrošniških cen in padanje vrednosti valut na številnih trgih je sprožilo naval na zlato kot ohranjevalca vrednosti, medtem ko se je cena zlata dobro držala tudi, ko se je svetovna inflacija dvignila.

Naval centralnih bank na zlato poganja tudi želja držav, da oslabijo svojo odvisnost od ameriškega dolarja kot rezervne valute, potem ko je Washington v svojih sankcijah proti Rusiji uporabil zeleni denar-dolar kot orožje.
– Centralne banke v zadnjih devetih mesecih kupile 800 ton zlata, 14% več kot leta 2022.
– Kitajska v zadnjih devetih mesecih kupile 181 ton zlata, trenutno se kitajske rezerve zlata nahajajo pri 4% vseh njihovih rezerv.

Več o tem v članku na: FinancialTimes