Finančni trgi in realna gospodarstva so danes povsem razdvojeni. Ameriški delniški indeks S&P 500 je na poti do tretjega zaporednega leta z več kot 20 % donosa, a skoraj vsi dobički izvirajo iz peščice največjih ameriških podjetij. Razkorak med borznim optimizmom in realnimi gospodarskimi razmerami je še posebej očiten pri tržni kapitalizaciji S&P 500, ki se približuje 200 % ameriškega BDP. Warren Buffett za ta indikator pravi, da je to eden najboljših enostavnih meril precenjenosti trga, saj kaže, koliko mora gospodarstvo porasti, da bi “ujelo” vrednost borze. To pomeni, da bi morale ZDA dodatno ustvariti skoraj dve desetletji gospodarske rasti, da bi ameriško gospodarstvo “ujelo” trenutno vrednost trga.

Vzrok razkoraka: tok denarja v finančni sistem

Od leta 2020 je bilo ustvarjenih približno 16 bilijonov dolarjev (16.000 milijard dolarjev), ki so končali predvsem v finančnem sistemu. Posledica tega je rast cen finančnih sredstev, hkrati pa je potrošnike rast cen življenjskih potrebščin dodatno obremenila. Namesto da bi finančni trgi odražali realno gospodarstvo, so se od njega odklopili. Zgodovinski ekstremi kažejo, da so visoka odstopanja, ki jih beležimo tudi danes, pogosto predhodniki tržnih padcev. Trg je danes enako (ali še bolj) razgret kot v zgodovinskih balonih. Če se ponovi zgodovina, lahko pričakujemo korekcijo ali obdobje stagnacije, še posebej, če se rast realnega gospodarstva ne ujame s pričakovanji trga. Čas za previdnost vlagateljev?

Inflacija in zavajajoča mirnost

Medtem se v realnem svetu življenjski stroški strmo povečujejo – najemnine, hrana, zavarovanja in dolgovi so občutno višji kot pred leti. Večina novih delovnih mest prihaja iz javnega sektorja, a so plače nizke in ne dohajajo inflacije. Julijske stopnje v ZDA znašajo 2,7 %, v Nemčiji 2,0 %, v Sloveniji 2,8 %. Na prvi pogled se zdi inflacija stabilna, a pod površjem pa je zgodba drugačna:

• Energija: ZDA +13,8 % zemeljski plin, +5,5 % elektrika; Slovenija +7,4 % elektrika.
• Hrana: Slovenija +7,7 %, storitve v gostinstvu rast +5,6 %.
• Trajne dobrine: ZDA +12,4 % (avdio oprema), Nemčija -3 % (elektronika).

Vir: Envato

Inflacija je vse manj homogena in vse bolj segmentirana po sektorjih. Ključni dejavniki so struktura gospodarstva, sezonskost in globalna trgovinska politika. Za podjetja to pomeni potrebo po premišljenem upravljanju zalog, ohranjanju likvidnosti in izkoriščanju priložnosti ob oslabitvi konkurentov.

Kakšna so prihodnja inflacijska pričakovanja?

Več uradnih podatkov iz ZDA kaže, da se inflacija ponovno povečuje, deloma kot posledica trgovinske vojne in višjih uvoznih carin. Julijski podatki v ZDA o inflaciji na debelo (PPI) so zabeležili najvišjo rast v zadnjih treh letih, kar kaže, da podjetja počasi višje stroške prenašajo na potrošnike.

Avgustovska BofA Global Fund Manager Survey (raziskava banke Bank of America) kaže močan porast pričakovanj glede višje globalne inflacije, medtem ko pričakovanja glede višjih kratkoročnih obrestnih mer ostajajo blizu zgodovinsko nizkih ravni. Takšen razkorak je redek in navadno tržno nelogičen – v preteklosti so višja inflacijska pričakovanja praviloma spremljala pričakovanja rasti obrestnih mer.

Zgornja informacija sporoča, da klasične denarne in obvezniške naložbe v trenutnih razmerah izgubljajo privlačnost, saj inflacija zmanjšuje njihov donos. Investitorji zato premikajo kapital v realna sredstva, kot so zlato, srebro, surovine in nepremičnine, ki ohranjajo vrednost in nudijo zaščito pred razvrednotenjem valute.

ZDA: počasnejša rast in ohlajanje trga dela

Ekonomski podatki za leto 2025 kažejo na upočasnitev:

• Realna rast BDP z 2,53 % na 1,22 %
• Rast zasebne potrošnje (PCE) z 3,12 % na 0,95 %
• Končna domača prodaja z 2,97 % na 1,56 %

Rast novih delovnih mest upada, negativne revizije podatkov pa kažejo na večjo negotovost. To nakazuje, da ZDA (še) niso v recesiji, a to se lahko hitro spremeni. V takšnem okolju so revizije podatkov kritično pomembne za analitike in vlagatelje po svetu.

Kakšno je stanje na nepremičninskem trgu?

Realne cene nepremičnin so leta 2025 skoraj dvakrat višje od dolgoletnega povprečja – kar sproža vprašanja o trajnosti rasti in tveganju korekcije. V obdobju od leta 1890 do 2025 so se realne (inflacijsko prilagojene) cene nepremičnin v ZDA gibale relativno stabilno, z občasnimi višjimi in nižjimi cikli,  vendar pa od zgodnjih 2000-ih naprej opažamo izrazite skoke, ki izstopajo od dolgoletnega povprečja. Posebej izstopata dva nepremičninska balona: leta 2006, tik pred finančno krizo, in aktualna situacija v letu 2025, kjer so cene skoraj dvakrat višje od zgodovinskega povprečja. Takšna rast sproža vprašanja o trajnosti in tveganju morebitne korekcije, ne samo v ZDA, ampak tudi globalno. Današnje cene močno odstopajo od stoletnega povprečja, kar po mnenju analitikov kaže na nov nepremičninski balon. Ne samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu.

Vir: Envato

Zaključek

Trenutno stanje finančnih trgov kaže razkorak med borznimi vrednotenji in realno ekonomijo: delniški indeks S&P 500 je močno precenjen, morebitno ponovno znižanje obrestnih mer pa (po vsej verjetnosti ) ne bo znak gospodarskega zdravja, temveč opozorilo na možne težave. V takšnem okolju klasične denarne in obvezniške naložbe izgubljajo privlačnost, saj inflacija spodkopava njihov donos. Premik kapitala v realna sredstva – zlato, srebro in surovine – tako postaja ključna strategija za zaščito kupne moči in ohranjanje premoženja. Zgodovina kaže, da so takšna sredstva v obdobjih inflacije, negotovosti in precenjenosti finančnih trgov pogosto beležila nadpovprečne donose, kar jih naredi ne le kot varno zatočišče, temveč tudi priložnost za dolgoročno rast in stabilnost. V obdobjih precenjenih finančnih trgov in rastoče inflacije je za vlagatelje ključno, da razumejo možnosti zaščite premoženja, pri čemer je osredotočanje na realna sredstva strateško bolj smiselno kot slepo sledenje kratkoročnim tržnim optimizmom.