Slovenci smo narod varčevalcev, na bankah naj bi imeli za kar 22 milijard evrov prihrankov. Varčevalni računi nas spremljajo že od malih nog, banke pa spodbujajo k navadi varčevanja in odgovornosti za lastne finance.

Varčevanje je vsekakor pomembno, a koliko se hramba sredstev na banki dejansko izplača?

 

Bančni depoziti ustvarijo več stroškov kot dobička

Razpoložljivi podatki Zveze potrošnikov Slovenije o obrestnih merah depozitnih računov oz. varčevanja z vezavo v slovenskih bankah kažejo jasno sliko.

 

Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

 

Z obrestno mero med 0,10 % (NKBM) in 0,60 % (DBS) bi v desetih letih polog v višini 10.000 € oplemenitili le za od 100 do 600 €, na leto torej v povprečju med 10 in 60 €, odvisno od višine obresti, ki jih nudijo banke.

Upoštevajoč stroške depozita, odprtja in vodenja računa ter druge stroške, ki jih na mesečni ravni banke zaračunavajo komitentom, je priliv iz obresti zanemarljiv oz. dejansko negativen.

Pri depozitih se obresti načeloma višajo z dolžino vezave, čeprav so že v osnovi praktično nične, predčasen dvig z računa pa lahko banke drago zaračunajo. Premislite, za koliko časa si lahko privoščite vezavo, in koliko bi z depozitnim varčevanjem po nekaj letih dejansko pridobili na banki.

V primerjavi z varčevanjem v zlatu je razlika očitna. V zadnjem desetletju je cena zlata za unčo zrasla za 34 %, s 1.385 € na 1.854 €.

 

Banke uvajajo ležarine za bančne depozite

Pod pritiski Evropske centralne banke so pri nas banke že začele uvajati ležarine oz. negativne obrestne mere za bančne depozite. Prva med njimi, NLB, bo z aprilom komitentom zaračunavala nadomestilo v višini 0,04 % za zneske nad 250.000 €, pri čemer se upošteva seštevek računov, kmalu pa naj bi potezi sledile še druge banke.

S tem želijo na komitente preložiti del bremena negativnih obrestnih mer, ki jih bankam zaračunava ECB, ter jih pripraviti do tega, da t. i. mrtev kapital iz stagnacije na računih spravijo v obtok in trošenje, ki se je precej upočasnilo v mesecih negotovosti med koronakrizo.

 

 

Danes mnoge skrbi njihovo finančno stanje čez nekaj let, obenem je spomin na gospodarsko krizo izpred desetletja še živ, zato je razumljivo, da se ljudje želijo z varčevanjem bolje pripraviti na izzive prihodnosti. Vloga bank ob tem ni vzpodbudna, saj pogoje poslovanja spreminjajo po svoji meri, bremena prelagajo na komitente in davkoplačevalce, kljub krizi pa še vedno beležijo rast dobičkov.

Na drugi strani pa negativne obrestne mere bank, čeprav nizke, delujejo pozitivno na naložbeno zlato. Naraščajoče nezaupanje varčevalcev v klasični bančni sistem in iskanje alternativnih vlagateljskih možnosti praviloma poveča povpraševanje po zlatu in posledično njegovo vrednost.

 

Stanje na banki vpliva na socialne prejemke

Ob naraščajoči gospodarski negotovosti je vse več ljudi odvisnih od podpore države in socialnih prejemkov. Poleg dohodka na podlagi odmere dohodnine se za izračun upravičenosti do podpore upošteva tudi drugo premoženje, vključno s sredstvi na transakcijskem ali drugih računih ter druga denarna sredstva.

To pomeni, da se lahko že zaradi nekaj sto evrov višjega stanja na bančnem računu uvrstite v višji razred in izgubite pravico do podpore, ki bi vam precej olajšala mesečne skrbi z izdatki.

Nasprotno se varčevanje v zlatu ne šteje kot osnova za izračun socialnih prejemkov. Tako se lahko sredstva, naložena v zlato, skozi leta plemenitijo, varčevalec pa ne izgubi ugodnosti socialnih transferjev in ohrani boljše možnosti za podporo družine in gospodinjstva.

 

 

Prerazporedite sredstva in poiščite boljše alternative

Bančni računi so nekaj samoumevnega in o njih načeloma ne razmišljamo preveč. Za finančne transakcije so seveda potrebni, pri varčevanju pa banke velikokrat niso najboljši naslov.

Tudi če vaš cilj niso visoki prilivi iz obresti, je dobro že to, da vašim težko prigaranim sredstvom ohranite vrednost na dolgi rok. Alternativnih naložbenih oz. varčevalnih možnosti je več, pri odločitvi pa pretehtajte pomembne dejavnike, kot so likvidnost oz. razpoložljivost sredstev, varnost, stabilnost naložbe in višina tveganja.

Poznavanje podrobnosti, različnih možnosti in širše slike na dolgi rok je ključno. Obrnite se na strokovne svetovalce Valores in spoznajte možnosti ohranitve in plemenitenja vašega premoženja.