Ali veste, koliko ste za svoj denar dobili pred leti in koliko danes? Koliko pa boste zanj dobili čez nekaj let?
Državne valute niso več odvisne od zlatega standarda oz. vezave na zlato, njihove vrednosti zato določa trg, inflacija in odločitve vlad, ki po potrebi tiskajo dodaten denar in ga spravljajo v obtok.
V nasprotju z denarnimi valutami, katerih vrednost ni zanesljiva, saj ni vezana na noben materialen dejavnik, plemenite kovine zagotavljajo veliko večjo stabilnost. To je še posebej očitno pri primerjavi nakupne moči skozi zgodovino oz. v razdobju več let.
Cena zlata je odvisna od čistine in tržne vrednosti
Na vrednost zlata, ki ga kupimo oz. z njim varčujemo, primarno vplivata dva dejavnika: cena zlata in njegova čistina.
Večja kot je čistina in manj kot je primesi, več zlata dobimo za določeno ceno, kar pomeni višjo ceno nakupa. 24-karatno, 99 % čisto zlato je brez dodanih primesi in je najbolj priljubljen nakup vlagateljev v plemenite kovine. Zlato s primesmi, torej nižjih čistin, ima manj karatov; 22-karatno predstavlja 92-odstotno zlato, 18-karatno 75-odstotno, 14-karatno pa 58-odstotno zlato.
Ceno nakupa oz. investicije določa tudi tržna oz. borzna cena zlata, ki je odvisna od gibanj trga in prodajne ponudbe trgovcev. V času sestave tega prispevka, konec novembra 2020, je borzna cena zlata okrog 51 € na gram.
Koliko zlata bi dobili za tisoč evrov?
Za 1.000 € bi danes dobili 19,6 g 24-karatnega zlata, torej zlata najvišje čistine.
Slabša kot je čistina, nižja je cena zlata. Za isti vložek bi tako količinsko dobili več zlata, vendar slabše vrednosti. Ob ceni 51 € na gram bi s 1.000 € lahko kupili 21,4 gramov 22-karatnega zlata, 26,2 grama 18-karatnega zlata in 33,6 gramov 14-karatnega zlata.
Zlato nižjih čistin se zaradi večje trdnosti uporablja za uporabne izdelke, kot je nakit, 24-karatno zlato pa je najbolj pogosta izbira za investicijo. Tako zlato je običajno na voljo za nakup v nekaj gramskih palicah, za dobrega tisočaka bi torej danes dobili štiri zlate palice po pet gramov.
V dobrem desetletju trikratna vrednost
23. november 2007: 17,89 € / g
18. november 2010: 31,89 € / g
17. november 2020: 50,97 € / g
Ob primerjavi cen zlata zaradi poenostavitve upoštevamo samo obdobje evra in začnemo v letu 2007, ko smo evropsko valuto uradno prejeli tudi v Sloveniji.
Konec novembra 2007 je bila cena zlata 17,9 € za gram, za tisoč evrov bi torej lahko kupili 55,9 gramov. Če bi leta 2007 kupili 100 g zlata po takratni ceni 1789 €, bi danes teh istih 100 gramov bilo vrednih 5097 €, skoraj trikrat toliko.
Vir: goldprice.org
Kaj to pomeni za potrošnike?
Dnevno operiramo z denarnimi valutami, zato spremembe v njihovi kupni moči niso toliko opazne. Pa vendar tisoč evrov danes zaradi inflacije nima enake teže kot pred desetletjem. Obratno pa velja za zlato, z njim bi si namreč danes lahko kupili več.
Angleški časnik The Guardian je lani izračunal, da je manjši avto leta 1969 stal 595 funtov oz. takratnih 1.244 g (40 unč) zlata. Leta 2019 je manjši avto stal dobrih 16 tisoč funtov, torej nominalno kar 27-krat več kot petdeset let prej. A če bi kupec plačal v zlatu, bi za enak nakup potreboval le 435 g (14 unč) zlata, torej količinsko skoraj trikrat manj.
Podobno je tudi pri evropski skupni valuti, saj je evro od uvedbe leta 1999 v primerjavi z zlatom izgubil več kot 83 % vrednosti. Pri nas je osebni avtomobil renault clio leta 2004 stal preračunano 9.881 €, pri takratni ceni zlata 10,7 € za gram je bil torej “vreden” skoraj kilogram zlata (923 gramov). Leta 2018 je priljubljen renaultov avtomobil stal 12.278 evrov, dobrih 20 odstotkov več kot leta 2004, ob ceni zlata 35 € / g pa bi bilo zanj treba odšteti zgolj dobrih 350 gramov zlata, več kot polovico manj.
Kako bo zlato raslo v prihodnje?
Cena zlata na trgu je odvisna od mnogo dejavnikov in spremenljivk, zato jo je težko točno napovedati na dolgi rok.
Na tržno vrednost zlata vpliva vrednost ameriškega dolarja, povpraševanje investitorjev (to se v zadnjem času povečuje), nakupi centralnih bank, volumni trgovanja, tehnični indikatorji, izkop novih zalog zlata (ki jih je vedno manj) ter gospodarski in družbeni dejavniki.
Letos je zlato že doseglo 53 € za gram, v prihodnjih petih letih pa naj bi se po nekaterih napovedih povzpel tudi do trikrat toliko in več. Za evro bo kupcem na voljo vedno manj zlata, zato je čimprejšnji nakup, tudi z nižjim vložkom, lahko na dolgi rok vreden več kot kasnejši nakup z večjim vložkom.
Stabilnosti in varnosti ne nudijo le banke
Pri varčevanju na banki, kjer sredstva stagnirajo, ter z upoštevanjem bančnih stroškov, ki so praktično višji od pridobljenih obresti, nam privarčevan denar na bankah dejansko kopni – še posebej ob upoštevani inflaciji in nižji kupni moči monetarnih sredstev.
To je še posebej pomembno za slovenske vlagatelje oz. varčevalce, saj Slovenci pri finančnih odločitvah v splošnem ne želimo tveganj, bolj kot donos pa nam je pomembna varnost sredstev.
Če torej ciljamo na večjo stabilnost v vrednosti, večjo kupno moč in varnost pred razvrednotenjem, je varčevanje v zlatu na dolgi precej bolj smiselno.
