Strokovni prispevki

Stabilen denar vedno zmaga. Je prostor tako za zlato kot bitcoin?

Tekmovanje in sodelovanje sta neizogibna dejavnika, ki krojita naše odnose in vsakdanje življenje, to pa velja tudi, ko gre za izbiro najboljših in najprimernejših naložb za naše naložbene portfelje.

Vsi poznamo rek »ne nosi vseh jajc v eni košari«, ki nas vedno znova opominja, naj naložbe ustrezno razpršimo glede na naš odnos do tveganja in naše finančne cilje. Če spremljate finančne medije in strokovnjake, ste verjetno v zadnjem času naleteli na poglobljene diskusije o najboljših naložbah za prihodnost. Posebej močno trenje nastaja med zagovorniki vlaganja v zlato in glasniki kriptovalute bitcoin, ki ne vidijo potenciala sodelovanja obeh investicij, kar bi krepilo posameznikov portfelj, temveč naložbi obravnavajo kot nasprotnika. Imajo prav?

Najprej moramo razumeti, da sta na nastanek bitcoina pravzaprav vplivala obstoj in vloga zlata, ki predstavlja decentraliziran fizičen denar z omejeno ponudbo ter obenem deluje kot izvrsten hranitelj in izmenjevalec vrednosti že stoletja. Bitcoin želi posnemati zlato, a s pomembno razliko, da je prostor, v katerem deluje, neotipljiv, digitalen, s seboj pa prinaša izvrstne rešitve prenosa premoženja.

Z vstopom naše družbe v digitalni svet je povsem razumljivo, da je oz. bo bitcoin deležen vse večje pozornosti, a vendar se je potrebno zavedati, da ne bo zamenjal zlata, prav tako pa zlato ne bo zmanjšalo vloge uporabnosti bitcoina v digitalni sferi. Oba bosta še naprej opravljala tisto vlogo, za katero sta pridobila zaupanje ljudi.

 

Kakšni sta vlogi zlata in bitcoina?

Zanimivo je, da v boju teh dveh supervalut redko kdo pomisli na glavne pasti trenutnega obdobja. Priča smo enormnemu tiskanju denarnih valut, padajočim obrestnim meram denarnih sredstev in obveznic, kar pomeni slab obet za premoženje ljudi v inflacijskih časih.

Vrednost vseh globalnih finančnih naložb je ocenjena na 650 trilijonov ameriških dolarjev, pri tem pa se glavnina naložb nahaja v delnicah, obveznicah in nepremičninah. Tržni kapitalizaciji zlata in bitcoina sta v primerjavi z največjimi naložbenimi razredi še vedno izredno majhni, pozornost, ki ju pridobivata v zadnjem času s strani zasebnih ter institucionalnih investitorjev, pa bo znatno vplivala na njuno vrednost v prihodnje. Klasična porazdelitev portfeljev, ki so jih sestavljale delnice in obveznice v razmerju 60:40, so preteklost, sodobnejši portfelji finančnih institucij bodo vsekakor morali vsebovati tako delež zlata kot bitcoina.

Zgoraj omenjena dejstva vlagateljem in varčevalcem zastavljajo pomembna vprašanja o tem, kako naj sestavijo svoj investicijski portfelj. Pomembno se mi zdi izpostaviti, da nam mediji in t. i. medijski vplivneži ne bodo podali dobrih odgovorov, saj ne upoštevajo situacije, v kateri smo, človeške nagnjenosti k tveganju, časovnega horizonta investicij in drugih dejavnikov.

Pri primerjavi zlata in bitcoina moramo vedeti, da kljub sorodnim točkam zlato predstavlja eno najbolj varnih in tradicionalnih naložb, bitcoin pa eno najbolj volatilnih, a tudi donosnejših naložb v tem trenutku. Pri naših finančnih odločitvah pa se je potrebno zavedati prednosti in slabosti obeh.

 

Zlato

Pri naložbah v zlato stavimo na štiri tisočletja uveljavljeno žlahtno kovino, ki je v preteklosti že dokazala izjemno vlogo ohranjevalca vrednosti. Zlato kot naložba predstavlja tradicijo, zaupanje, vrednote, z njim pa svoje premoženje ščitimo pred upadom kupne moči denarja. Vlagatelje v tovrstne naložbe ne sili pohlep, ampak ohranjanje premoženja.

Zlato se v tem trenutku bori na dveh področjih. Njegovo izjemno vlogo želijo zmanjšati tako privrženci kripto kot tudi delniškega področja. Prvi uporabljajo argument donosnosti, drugi pa zlato že leta označujejo kot mrtev kapital, ki ne prinaša obresti. A zgodovina kaže, da zlata nikoli ne smemo podcenjevati, saj vedno znova pokaže nasprotnikom svojo izjemno vrednost in vlogo.

Kot primer navajam članek časopisne hiše The New York Times iz leta 1999, v katerem so zanikali vlogo zlata v posameznikovem portfelju in v ospredje postavljali rastoče cene delnic in pripadajoče dividende. V obdobju, ki je sledilo, je prišlo do poka balona tehnoloških delnic, ki je bil viden v več kot 50-odstotnem padcu delniških indeksov. Zlato je na drugi strani z letom 2000 prešlo v naraščajoč trend, ki se je končal šele po dvanajstih letih z več kot 500-odstotno rastjo v ceni.

 

Članek revije The New York Times (1999): Kdo potrebuje zlato, če imamo Greenspana (nekdanji predsednik ameriške centralne banke, op. a.)

 

Bitcoin

Pri naložbah v bitcoin vlagatelji stavijo na napredno tehnologijo prenosa premoženja (prek tehnologije veriženja podatkovnih blokov) ter njegovo uporabo in hrambo v digitalni sferi. Zaupanje vanj naglo narašča, prav tako pa obseg kapitala, ki ga privablja, kar se odraža v nadpovprečni volatilnosti gibanja njegove cene.

Vendar pozor. Izjemna volatilnost prinaša tako možnost nadpovprečnih zaslužkov kot tudi možnost velikih izgub, vse do takrat, ko se bo cena bitcoina dovolj približala svoji realni vrednosti, ki jo bo določil trg, kar pa je v tem trenutku še popolna neznanka.

S tega vidika lahko v prihodnosti pričakujemo, da argument donosnosti bitcoina v primerjavi z zlatom ne bo večen in da si bosta tudi v tem pogledu vse bolj podobna, a z eno ključno razliko: fizično/otipljivo proti digitalnem/neotipljivem.

 

Varnost je na dolgi rok pomembnejša od donosnosti

Negotovost trenutne situacije v svetu od nas zahteva, da posebej veliko pozornosti namenjamo varnosti in ohranjanju našega premoženja. Vlogo varnega pristana premoženja zlato zagotavlja že tisočletja in tako bo tudi v prihodnje.

Pojav sodobnejših oblik naložb, kot je bitcoin, ob večji pričakovani donosnosti prinaša tudi večja tveganja za vse tiste, ki želijo tvegati in se tega dobro zavedajo. Zlato tovrstnih volatilnosti ne prinaša in tudi zato mu bitcoin ne predstavlja primerljive konkurence.

»Trden denar« (ang. »sound money«) razumemo kot denar, ki ni nagnjen k nenadnim večanjem ali manjšanjem kupne moči na dolgi rok. Stabilen denar na koncu vedno zmaga. Čas to vedno znova pokaže.

 

Peter Herman

Peter je finančni svetovalec z več kot 13 leti izkušenj na področjih plemenitih kovin, bančništva, zavarovalništva, delnic, skladov in kriptovalut. S celovito podporo in strokovnimi nasveti podpira vlagatelje do pravih odločitev na visoko zahtevnih finančnih trgih.

Sorodni članki