Aktualne novice, Strokovni prispevki

SREBRO – element sprememb in prihodnosti

Srebro je plemenita kovina, ki vedno znova igra ključno vlogo ob pomembnih mejnikih, ki jih doživljajo generacije skozi zgodovino. Poimenujemo ga lahko element sprememb in znanilec »nove« prihodnosti. Razlogi za to se skrivajo v tem, da je srebro številnim preteklim generacijam in civilizacijam pomembno spreminjalo življenja na bolje in spodbujalo družbeni napredek. Pravzaprav ta element prinaša številne prednosti tudi nam, v tem trenutku, a se tega dejstva mnogi še ne zavedamo prav dobro, vsaj za zdaj ne. Menim, da se nahajamo pred velikimi gospodarskimi in družbenimi spremembami, katerih del bo tudi srebro.

 

Vloga srebra v zgodovini

Srebro je z nekaterimi svojimi primarnimi lastnostmi že pred nekaj tisočletji značilno vplivalo na preoblikovanje in razvoj družbe. Zgodnje civilizacije so naprej prepoznavali »vrednost« srebra skozi funkcijo denarja, nakita, pribora, itd.. A ključne spremembe so se pričele dogajati takrat, ko so civilizacije začele prepoznavati številne ostale lastnosti, ki jih je premoglo zgolj srebro. Grki in Rimljani so s srebrom preprečevali telesne infekcije, v srednjem veku in času odkrivanja Novega sveta, je srebro služilo k dezinfekciji sodov vode in vina.

 

Z odkritjem Novega sveta je razviti svet odkril številna nova nahajališča rudnin, ki so jih z razvojem industrializacije s pridom izkoriščali za razvoj industrije in gospodarstva. Spoznanje, da ima srebro tako številne in uporabne lastnosti je danes posebej vidno v medicini, fotografiji, tehnološkem sektorju in še marsikje drugje. Srebro omogoča kvaliteto življenjskega sloga, povezanega z mobilnimi napravami, saj skoraj vsak računalnik, mobilni telefon, avtomobil in naprava vsebuje srebro. Zaradi visoke električne prevodnosti je popoln za premazovanje kontaktov na tiskanih vezjih. Nekateri ga celo imenujejo kot »hrbtenica industrije«. Ali ste vedeli, da se srebro že sedaj skriva v številnih komponentah osebnih vozil?

 

Slika 1: Uporaba srebra v avtomobilski industriji

 

Po mnenju mnogih se ravno v teh trenutkih nahajamo pred ponovno veliko spremembo, ki ga imenujemo »ENERGETSKI PREHOD«. To naj bi bil prehod iz energetskega sistema, ki temelji pretežno na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije. Prehod na čistejše vire energije bo izjemno pomemben za prihodnost, vendar na drugi strani izjemno težak, turbulenten in nadvse zahteven. Obeti za naložbe v zeleno energijo so se dodatno okrepili tako zaradi minule pandemije kot tudi zaradi rusko-ukrajinskega spora, ki le še spodbuja odločnejši premik k energetski varnosti in obnovljivim virom energije.

 

Vloga srebra v energetskem prehodu

Ključno vlogo srebra v prihodnosti lahko pričakujemo na naslednjih področjih:

avtomobilski sektor in električna vozila,

industrija sončne energije,

telekomunikacijska 5G širokopasovna omrežja.

 

Srebro je kritična komponenta električnih vozil (EV), ki doživljajo močno rast povpraševanja po vsem svetu. Prodaja električnih vozil naj bi do leta 2030 predstavljala več kot 30 % skupne prodaje lahkih vozil, predvsem iz Kitajske, Evrope in ZDA. Električna vozila bodo zahtevala nov nabor proizvodnih materialov v primerjavi s tradicionalnimi vozili ICE (vozil z notranjim izgorevanjem). Zaradi visoke prevodnosti in duktilnosti srebra so električna vozila učinkovitejša z vzpostavitvijo lahkih, a močnih električnih povezav med baterijami in drugimi avtomobilskimi komponentami. Baterijska električna vozila porabijo približno 25-50 gramov srebra na vozilo. Napovedi industrije predvidevajo, da bo povpraševanje po srebru za električna vozila verjetno sčasoma preseglo količino srebra, ki se uporablja v fotovoltaiki.

 

Slika 2: Povečevanje deleža prodaje električnih vozil v svetu

 

Fotovoltaika predstavlja naslednjo najpomembnejšo sfero za srebro, ki se dotika prehoda v zeleno energijo. Sončni paneli postajajo vse večji vir povpraševanja po srebru, saj plošče uporabljajo srebrno pasto, ki vsebuje približno 90 % srebrovega prahu. Solarna plošča v obsegu 2m2 vsebuje cca. 20 g srebra. S povečano uporabo sončnih kolektorjev, bi se morala znatno povečevati tudi uporaba srebra v ta namen, čeprav z novimi tehnologijami nekoliko upada potrebna količina srebra v sončnih celicah. Povpraševanje po fotovoltaiki je letu 2021 kot kategorija narasla za 13 % in prispevala k novemu rekordno visokemu svetovnemu povpraševanju po srebru, kljub težavam in omejitvam dobavnih verig, ki pestijo svetovno proizvodnjo. Industrijsko povpraševanje na splošno predstavlja približno polovico letnega povpraševanja po srebru, povpraševanje po fotovoltaiki pa približno petino vsega industrijskega odjema, ki pa v deležu vse bolj narašča.

Slika 3: Povpraševanje po srebru na različnih področjih

 

Srebro in investitorji

Na podlagi zgornjih dejstev opazimo, da svet in industrija hrepeni po edinstvenih in uporabnih lastnostih srebra, prav zato pa je bilo vedno zanimiva naložba tudi za investitorje. Vlagatelji so srebro v preteklosti podobno kot zlato, uporabljali kot hranilec vrednosti in varno zatočišče v času negotovosti. Vendar v fazi tako močnega povpraševanja, ki se skozi leta stopnjuje, srebro ponuja mnogo več, tudi naložbeno priložnost. V tem trenutku so poleg številnih majhnih vlagateljev, ki vlagajo v fizično, naložbeno srebro, na vstop pripravljeni tudi globalni kupci rudnikov in kovnic ter skladi ETF. Prav skladi lahko v ta segment naložb v zelo kratkem času pripeljejo velik obseg svetovnega kapitala, ki utegne imeti pomemben vpliv na višje cene srebra. Prav zato je za majhne vlagatelje tako pomembno biti udeležen v naložbah srebra pravočasno, saj ob naglih premikih cene srebra, zlahka zamudijo dobre vstopne pogoje. Minula obdobja so vlagateljem ponujala dobre vstopne točke, zdaj pa prihaja čas, ko utegnejo biti za potrpežljivost končno nagrajeni.

 

 

Ponudba in povpraševanje po srebru

Ponudba in povpraševanje, ki tako značilno krojita ustroj ekonomij in cen na svetovnih borzah, prinašata obstoječim investitorjem dobre obete. Na spodnji sliki je razviden velik primanjkljaj ponudbe srebra v primerjavi s povpraševanjem in je konec leta 2022 znašal 194 mio. unč srebra. Gre za zgodovinsko tržno neravnovesje, nazadnje videno v 90-ih letih, ki lahko odločilno prispeva k velikemu premiku cene, kljub temu, da v zadnjih letih ceno krojijo »papirnate« oblike naložb, ki omogoča velikim bankam vpliv na ohranjanje nižjih ravni cen. A kako dolgo še?

 

Slika 4: Presežki in primanjkljaji srebra 2012-2022

 

Razlogi za povečano povpraševanje po srebru so neizpodbitni, a mnogi udeleženci na finančnih trgih ter investitorji zanemarjajo dejstvo, ki opisuje glavno značilnost surovin. To je, da surovine postanejo za namen industrije in vlagatelje na voljo šele po procesu rudarjenja in zahteva vložek energije. Slednji predstavlja glavni vhodni strošek za proces rudarjenja. Ob naraščajočih cenah energije in inflaciji, ki smo jim priča danes, se dodatno povečujejo stroški na strani delovne sile, ti pa se prenašajo po dobavni verigi vse do končnega kupca. Iluzorno bi bilo pričakovati, da se tovrstni stroški kmalu ne bi končno bolj izrazito odrazili tudi v cenah surovin oz. srebra.

 

Zanimiv je prikaz dviga celotnih stroškov proizvodnje zlata od začetka leta 2020 pa do danes. Vhodni stroški zlata so vključno z delom, gorivom, elektriko in potrošnim materialom, zaradi pandemije in z njo povezanih motenj v dobavni verigi, z letom 2020 pričeli naraščati. Še pomembnejše gonilo stroškovne inflacije pa je bila povišana cena energije, zaradi ruske invazije na Ukrajino. To je močno povišalo cene nafte in plina, kar je neposredno dodatno vplivalo na stroške dizelskega goriva in električne energije za rudarje. Ali lahko glede na vse večjo bipolarnost sveta in pričakovane »nove« inflacijske cikle, pričakujemo nižje stroške proizvodnje v prihodnje? Vsekakor ne, dokler obstajajo tako tehtni razlogi za obstoj inflacije.

Slika 5: Celotni povprečni stroški za proizvodnjo unče zlata

 

Obeti za pridobivanje srebra

Nahajališča srebra najdemo po vsem svetu, največje proizvajalke srebra pa so Mehika, Peru, Kitajska, Avstralija in Čile. Manj kot 30% letno proizvedenega srebra prihaja iz primarnih rudnikov srebra, velika večina je stranski produkt rudarjenja zlata, bakra, svinca in cinka. Ponudba rudnikov srebra upada že vse od leta 2016, saj je ob nizkih cenah srebra v minulih letih, podjetjem, ki se ukvarjajo z rudarjenjem in raziskavo, primanjkovalo sredstev za razvoj rudnikov. S tem so se časovni okviri od odkritja do proizvodnje le še podaljšali. Drugi razlogi, ki delajo srebro manj dostopno, so geopolitične narave. Deglobalizacija, ki pospešuje tekmovanje svetovnih velesil in mega-korporacij po surovinah, v želji, da si zagotovijo nadaljnjo nemoteno proizvodnjo, je v tem trenutku zelo očitna. Težave dodatno zaostrujejo tudi politični nemiri, ki potekajo v nekaterih ključnih državah, kjer posledično prihaja do izpada proizvodnje. Perujska rudarska industrija je leto 2023 začela z blokadami, ki še vedno potekajo v različnih rudnikih, druga podjetja pa se soočajo z večjim tveganjem socialnih konfliktov, ki vplivajo na njihovo poslovanje. Južnoameriška država Peru je ena izmed najpomembnejših držav pri proizvodnji rudnin, saj je druga največja proizvajalka bakra ter tretja največja proizvajalka srebra na svetu. Letno proizvede cca. 3000 ton srebra oz. več kot 12% celotne svetovne proizvodnje. Kot vidimo na spodnjem prikazu je proizvodnja srebra v Peruju od leta 2017 v upadu, leto 2023 pa utegne biti eno izmed slabših v zadnjih letih za to državo.

 

Slika 6: Letna proizvodnja srebra v Peruju 1990-2021

 

Prehod na obnovljive vire energije

Prehod na obnovljive vire energije utegne situacijo v kateri so se znašle rudarska podjetja, dodatno poslabšati. Večina mehanizacije za pridobivanje surovin, še vedno deluje na fosilna goriva in kot kaže bomo na račun želenega čistejšega okolja in »energetskega prehoda« morali žrtvovati obseg najpomembnejših surovin, ki jih svet že v tem trenutku nujno potrebuje. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bo v zadostni količini sploh možno dostopati do srebra, glede na to, da predstavlja eno izmed najpomembnejših surovin prehoda v »zeleno energijo«. Nobena izmed rešitev za reševanje energetskega vprašanja ne bo idealna, saj bo povezana s povečanimi stroški in cenami v prihodnje, ki jih bomo na koncu dobavne verige preko nakupov plačali kupci izdelkov in dobrin. Prav iz tega načela je smotrno imeti »protiutež« in posedovati kakšen delež surovine in plemenite kovine tudi sami.

 

V kolikor bomo vlagatelji znali prepoznati pomembnost trenutka v katerem se nahajamo, bomo surovinam kot je srebro priznali pomembnost ter jim namenili prostor v našem naložbenem portfelju. Pravzaprav se zdi, da je »ne biti« izpostavljen plemenitim kovinam v tem trenutku »nespametno« dejanje, saj v ozadju obstajajo fundamentalni razlog za to. Vsi se nahajajo pred našimi očmi.

 

Varčevanje v srebru vam omogoča tudi naš produkt Metalni račun Valores, kjer lahko z mesečnimi vplačili od 50 € dalje varčujete za svoje finančne cilje. Pred kratkim smo trgu predstavili še Zlati paket, s katerim si lahko zagotovite najugodnejše pogoje za manjše nakupe zlata in srebra.

 

Peter Herman

Peter je finančni svetovalec z več kot 15 leti izkušenj na področjih plemenitih kovin, bančništva, zavarovalništva, delnic in skladov. S celovito podporo in strokovnimi nasveti podpira vlagatelje do pravih odločitev na visoko zahtevnih finančnih trgih.

Sorodni članki