Aktualne novice, Uporabni nasveti

Plemenite kovine obetajo tudi v času inflacije in pregretih delnic

V zadnjem času je veliko govora o rastoči inflaciji, čeprav finančne korporacije in centralne banke mirijo, da bo inflacijsko obdobje le začasno in minilo brez večjih negativnih vplivov. A potrošniki in varčevalci že konkretno občutijo višanje cen dobrin, še posebej, ker ga rast plač ne dohiteva.

Na drugi strani se globalni delniški trgi soočajo s precejšnjo pregretostjo, ki ji nemara sledi celo pok in nenaden padec vrednosti po nekajmesečnih zavidljivih stopnjah rasti.

Kaj trenutna situacija pomeni za utrjevanje vloge plemenitih kovin na vlagateljskem trgu in kaj lahko varčevalci v zlatu in srebru pričakujejo?

 

Vse manj za isti denar

Po podatkih Statističnega urada je letna stopnja rasti inflacije 2,1 %, za toliko se je torej zvišal indeks cen življenjskih potrebščin in dobrin. Nepremičnine so v zadnjem četrtletju zrasle za 3,1 % v primerjavi s prejšnjim, od leta 2015 pa so cene vseh stanovanjskih nepremičnin poskočile za kar 42,7 %. Realni BDP (BDP na prebivalca v standardih kupne moči) je v Sloveniji za 21 % nižji kot v 27 državah EU.

Tudi v ZDA je letna stopnja inflacije na ravni potrošnikov že presegla napovedi in se povzpela na 5 %, največ po letu 2008. Kljub temu ameriška centralna banka pravi, da še ni čas za strožje ukrepe na področju denarne politike.

A verjetnost, da bo inflacija ostala (in narasla), ostaja nezanemarljiva. Spodbujajo jo namreč dejavniki, kot so visoka likvidnost in agresivne monetarne politike bank, prekomerna državna zadolženost zaradi obsežnih paketov gospodarskih spodbud, ter povečano povpraševanje po surovinah in energentih. Višanje cen je tako občutno tudi v gradbeništvu, težji dobavi surovin in materialov zaradi pomanjkljivih dobav ter izzivov v mednarodnem transportu.

 

Izrazito pregreti tudi delniški trgi

Delniški trgi so v zadnjih mesecih močno rasli, zato postajajo že precej pregreti in ne odražajo realnih vrednosti, saj premnogo investitorjev vodijo čustva in želja po zaslužku, ne pa analitičen in previden pristop. Vrednotenja delnic so zgodovinsko na nadpovprečni ravni, kratkotrajno se sicer vrednosti morda lahko še nekoliko dvignejo, a prej ali slej bo čas za korekcijo.

 

Zgodovinsko gibanje vrednosti delniškega indeksa S&P 500 ETF. Vir: Macrotrends

 

 

Ta prenapihnjenost delniškega trga se odraža tudi v odnosu do trga plemenitih kovin. Razmerje med njima je namreč že popolnoma porušeno in se bo v kratkem moralo začeti uravnovešati.

Trenutno je razmerje zlata do delniškega indeksa S&P 500 na izredno nizki stopnji, v primeru naložbenega srebra pa celo rekordno nizko. Ob napihovanju delniškega trga srebro namreč ostaja znotraj trenutnega trgovalnega območja, v lanskem letu pa je vlagateljem prinašalo celo večje donose kot glavni delniški indeksi.

 

Razmerje zlata do delniškega indeksa S&P 500. Vir

 

 

Razmerje srebra do delniškega indeksa S&P 500.

 

 

Uravnoteženje med trgoma je upravičeno pričakovati, kar pomeni, da se bo vrednost plemenitih kovin izrazito povečala ali vrednost delnic močno zmanjšala. V primeru korekcije pregretih delniških trgov bo torej to dober znak za prihajajočo rast vrednosti na trgu plemenitih kovin.

Več o izjemnem preobratu razmerja med srebrom in delniškim trgom.

 

Inflacija na zlato in srebro ne vpliva toliko kot na denarne valute

Za razliko od papirnatega denarja in vrednostnih papirjev so plemenite kovine na inflacijo precej bolj odporne. Vrednost denarnih valut je namreč odvisna od odločitev centralnih bank, vlad in splošnega stanja gospodarstev. Centralne banke tiskajo več denarja, ko menijo, da gospodarstva potrebujejo več kapitala za spodbuditev posojil in nadaljno rast. A z večjo količino denarja v obtoku se njegova vrednost postopoma krči.

Nasprotno pa vrednost zlata in srebra kot naravnih surovin temelji v njuni redkosti in širokih možnostih uporabe, tudi industriji in tehnologiji. Zlato in srebro imata status tako uporabne kovine kot menjalnega sredstva oz. monetarno vlogo.

V času inflacije razvrednotenje denarja tudi ne vpliva toliko na vrednosti plemenitih kovin, kvečjemu jih viša. Količine zlata in srebra so namreč naravno omejene, ob vstopu vse več vlagateljev na trg in kopičenju zalog kovin v centralnih bankah pa njuna vrednost narašča.

 

Primerjava za obdobje desetih let

Kaj trenutna situacija pomeni za vlagatelje v plemenite kovine v primerjavi z depoziti in krčenjem vrednosti zaradi inflacije?

Za primerjavo vzemimo vrednosti, ki jih lahko pričakujemo po 10 letih v evrih brez naložb, pri hrambi sredstev v bančnih depozitih ali pri varčevanju v zlatu.

Pri izračunu je upoštevana predvidena stopnja inflacije 2,5 %, obrestna mera za depozite nad 100.000 € v višini 0,3 % in ležarina na depozite nad 100.000 € v višini 0,5 %. Povprečni donos naložbenega zlata v zadnjih 10 letih je bil 11 %. 

 

 

 

 

Vlaganje v plemenite kovine še vedno najbolj zanesljiva zaščita premoženja

Globalno gledano lahko padajoča vrednost dolarja poveča pritisk na delniške trge, varčevalne račune in obveznice. Zlato, srebro in druge plemenite kovine so zato še bolj zanimive kot varen način boja proti razvrednotenju premoženja. Še posebej pri vlagateljih, ki stremijo k razpršitvi naložb, je zlato eden glavnih segmentov njihovega naložbenega portfelja.

V primerjavi s “papirnatimi” naložbami sta zlato in srebro na zgodovinsko nizkih vrednostih, kar predstavlja dobro priložnost za dodaten nakup ali izjemno vstopno točko za nove vlagatelje na trgu plemenitih kovin.

 

 

Valores

Ekipa Valores je skupina svetovalcev, ki najprej vlaga v svoje finančno znanje, nato pa z njim spremlja posameznike do njihovih ciljev.

Sorodni članki