Eden redkih segmentov, ki v kontekstu trenutnih zdravstvenih, gospodarskih in političnih pretresov uspe ohranjati vrednost in jo v prihodnje utegne še krepiti, so plemenite kovine.

Cena zlata se ne giblje na podlagi špekulacij. V njej se odražajo družbeno politične spremembe, zato je dobro razumeti, kateri dejavniki vplivajo na njegovo vrednost in zakaj.

 

Vladne podpore gospodarstvu in prebivalstvu

Da bi vsaj malo ublažile ekonomske posledice strogih ukrepov, omejevanja gibanja in gospodarskih dejavnosti, so države potrdile izjemno obsežne pakete vladnih podpor, nadomestil in univerzalnih temeljnih dohodkov.

Samo v ZDA naj bi lajšanju posledic pandemije namenili 2,7 bilijonov dolarjev, EU pa je nedavno potrdila nov, 750 milijard evrov velik paket finančne pomoči državam članicam.

Finančna podpora je za prejemnike vsekakor dobrodošla, a v širšem kontekstu lahko vodi v proračunski primanjkljaj. Če upoštevamo še večji javni dolg in precejšnjo negotovost situacije v bližnji prihodnosti, težko računamo na dolgotrajne pozitivne učinke vladnih pomoči.

 

 

V obtok prihaja več javnega denarja, ki ga večina prejemnikov najverjetneje ne bo usmerila v naložbe in plemenitenje njegove vrednosti, pač pa v poplačilo stroškov in osnovno preživetje. Na srednji do dolgi rok zato dodeljena sredstva utegnejo izgubiti vrednost in še pospešiti inflacijo.

Na drugi strani pa tveganja, povezana s pandemijo in gospodarskim okrevanjem, načeloma krepijo vlogo zlata kot varnega zatočišča za vlagatelje, male in velike. Obsežni programi vladnih podpor bi mu tako koristile, saj bo zlato še naprej delovalo kot varovalo pred inflacijo in razvrednotenjem državnih valut.

 

Padec moči ameriškega dolarja

ZDA so v obtok spravile ogromne vrednosti denarja za zajezitev posledic pandemije, kar je vrednost dolarja znižalo. Na drugi strani je Evropska unija s skupnim novim paketom pomoči okrepila moč evra, poleg tega pa je trgovinski sporazum Združenega kraljestva z EU po Brexitu še dodatno zamajal moč dolarja. Ob predvidenem dodatnem paketu pomoči nove ameriške vlade lahko pričakujemo, da se vrednost dolarja na globalni ravni še ne bo kmalu krepila.

Šibek ameriški dolar praviloma pomeni, da se, obratno, vrednost naložbenega zlata veča. Zlato je namreč naravna dobrina, ki ima stvarno vrednost, v nasprotju z dolarjem, ki ga je ustvaril človek in skozi zgodovino močno vplival na njegovo kupno moč.

Če dolar izgubi na moči, zlato postane bolj dostopno za kupce oz. vlagatelje izven ZDA, še posebej ob okrevanju svetovnega gospodarstva, kar dvigne povpraševanje in posledično globalno ceno zlata.

 

Negativne obrestne mere oz. ležarine za depozite

Mnoge evropske banke so že uvedle ležarine oz. nadomestilo, ki ga varčevalci plačujejo bankam, da v njih hranijo denar (namesto, da bi zaslužili iz obresti). Prva pri nas bo to storila NLB, najprej za račune s sredstvi v višini nad 250.000 EUR, do konca leta pa naj bi spustila mejo na 100.000 EUR (nekatere nemške banke začnejo “obdavčevati” komitente že pri preseženih 50.000 EUR privarčevanih sredstev).

 

 

Na letni ravni bo to pomenilo precejšnje stroške za varčevalce, v kombinaciji z ostalimi stroški in pogoji depozitov pa vse več komitentov prepoznava slabosti bančnih depozitov in išče alternative.

Nezaupanje v klasičen bančni sistem varčevalce praviloma spodbudi, da prenesejo sredstva v druge vrste naložb, predvsem zlato, ki je odličen ohranjevalec vrednosti na dolgi rok ter obenem ne vpliva na ugodnosti socialnih prejemkov.

 

Posledice še prek prihoda cepiv

Med epidemijo smo bili priča zavidljivi rasti vrednosti zlata, saj so ga vlagatelji izbrali kot varno protiutež negotovim časom in strahu pred prihodnostjo. Ob prihodu cepiv in sprostitvi ukrepov zato nekateri menijo, da se bo rast zlata upočasnila, saj ne bo več obsežnih naložb vlagateljev v plemenite kovine. A tega ne pričakujemo tako hitro.

Posledice epidemije so namreč vse prej kot zgolj zdravstvene – že tako obsežen javni dolg še narašča zaradi posledic ukrepov in finančnih podpor, kar lahko gospodarstva in davkoplačevalci plačujejo še desetletja. Zlato bo tudi v tem primeru obdržalo vlogo ohranjevalca vrednosti in ene glavnih dolgoročnih naložb vlagateljev.

 

Motnje v dobavni verigi

Zaprtje podjetij, zaustavitev prometa in omejitev gibanja so udarili tudi po dobavi žlahtnih kovin. To je še posebej občutno v maloprodajnem sektorju, kjer je zlato surovina za uporabne izdelke. Trošenje za nenujne oz. prestižne dobrine se je zmanjšalo, obenem pa je dobavna veriga kompleksnejša, dobavni roki daljši in stroški dobave višji.

Kljub pretresom in oviram trg naložbenega zlata ostaja trden. Za ponudnike trgovanja z zlatom je zato še posebej pomembno, da zmorejo zagotavljati varno dobavo, hrambo in nakup plemenitih kovin, tudi v negotovih okoliščinah.

Preverite prednosti varnega nakupa in hrambe zlata

 

V kaosu sprememb zlato ostaja naložbena stalnica

Posledice pandemije nas bodo spremljale še dolgo. K sreči so to za trg plemenitih kovin dobre novice, saj naložbeno zlato utrjuje vlogo ohranjevalca vrednosti in zanesljivega načina razpršitve naložbenega portfelja.

Bolj kot globoko recesijo, ki bi ceno zlata najbolj dvignila, si seveda želimo čimprejšnjega okrevanja na vseh področjih. In tudi takrat pričakujemo, da bo zlato obdržalo svojo vrednost, saj bo kot naravna dobrina ohranil iste pozitivne lastnosti kot danes in vselej v zgodovini.