Zapis tega članka so vzpodbudili vse številčnejši negativni komentarji v nekaterih tujih in slovenskih medijih na temo zlata in njegove cene. Ali so te kritike zlata upravičene in zlato res izgublja svoj lesk in pomembnost ob vstopu sveta v eno izmed največjih finančnih in gospodarskih kriz v zadnjih 100 letih? Ali pa gre mogoče za v preteklosti že videno »antipropagando« zlata iz strani neobjektivnih in »nepoučenih« piscev komentarjev, ki njegove vloge ne razumejo oz. nočejo razumeti? Kot finančnik, ki finančne trge aktivno spremlja 15 let, se nagibam k moji zadnji trditvi. Pa naj razložim moj pogled.

Najprej se ustavimo pri vlogi zlata, ki tako kot v preteklosti tudi sedaj predstavlja vir zaupanja, zaupanja v realne vrednosti. Vsekakor drži, da se svet vse bolj »zanima« za papirnato in «neotipljivo« obliko naložb, vendar ta velik pomen »otipljivosti« vedno znova prihaja do izraza v obdobjih, ko gospodarstvom ne gre dobro, ko smo vedno znova priča razvrednotenjem raznih oblik kapitala. Zlato je z vstopom v moderno dobo začelo predstavljati neke vrste »indikator« slabih časov in pesimizma, ki se v gospodarstvih po svetu ciklično pojavljajo, in ravno zato je toliko bolj nerazumljivo, da prav v obdobju, ko je varnost oz. stabilnost premoženja najpomembnejša, slišimo toliko negativnosti na račun zlata.

Ta negativnost ne izvira zgolj iz sedanjega trenutka in situacije, ampak je stalna praksa medijev in komentatorjev v zadnjih desetletjih. V nadaljevanju vam prikazujem primere iz preteklosti, omenjenim člankom pa je skupno to, da se pojavljajo tik pred ali med, večjimi finančnimi krizami.

Negativni članki iz preteklosti:

Članek časopisa Financial Times, »Smrt« zlata«, iz časa Azijske finančne krize leta 1997.

Slika: Financial Times (1997)

Članek časopisa The New York Times, »Kdo potrebuje zlato, če imamo Greenspana«, v letu 1999. Ime Greenspan se navezuje na bivšega guvernerja Ameriške centralne banke, ki je tako kot današnji guverner bake Jerome Powell, z likvidnostjo »pomagal« delniškim trgom do rekordnih vrednosti. Objava članka je bila v časih vrhunca tehnološkega »balona« v letu 1999, ki je cene delnic v naslednjih treh prepolovilo, ob tem pa se je pričel 10-letni naraščajoči surovinski trend in s tem tudi cene zlata.

Slika: The New York Times, leto 1999

Članek časnika Finance, »Ne opecite se z nakupom zlata« v letu 2009. To je bilo obdobje po začetku finančne-gospodarske krize leta 2007-2008, ki se je začel s propadom investicijske banke Lehman Brothers. Cena zlata na borzi je bila v času objave članka 900 ameriških dolarjev za 31,10 g zlata, tako nizke vrednosti pa odtlej nismo več videli. Vrh je cena zlata dosegla 2011 pri 1.889 ameriških dolarjev, v članku pa je sicer bilo omenjeno pričakovanje, da cena sicer lahko doseže 1.500 dolarjev.

Slika: Finance, 2009

Članek finančnega portala CNN Business »Pripravite se na padec zlata tudi do 350 ameriških dolarjev«. Tudi to obdobje so »zaznamovali« borzni pretresi, katerih izvor je bil na Kitajskem. V članku so komentatorji med drugim navajali, da bi morala cena zlata upasti za ¼ svoje vrednosti, tj. na 800 ameriških dolarjev, najbolj pesimistični pa so pričakovali, da bo zlato ponovilo svojo vrednost iz leta 2003, ko je bilo pri 350 ameriških dolarjev. Seveda se to ni zgodilo, saj je bila takrat cena zlata z okoli 1.100 ameriškimi dolarji praktično na dnu in takšne vrednosti nikoli ni ponovilo v zadnjih 7-ih letih.

Slika: CNN Business, leto 2015

In še najbolj aktualen članek…Članek časopisa The Wall Street Journal »Zlato izgublja status varnega zatočišča«. Članek v ospredje prihaja ravno v času ponovne in po mnenju mnogih največje gospodarske krize od leta 1929. Je namen tega znova odvrniti vlagatelje v področje zlata?

Slika: The Wall Street Journal, 2022

Na podlagi zgoraj omenjenih člankov lahko njihov časovni izvor umestimo na sam graf zlata v zadnjih 30-ih letih. Ugotovimo lahko, da so omenjena obdobja oz. negativni sentimenti v preteklosti predstavljali dodatne nakupne priložnosti na srednje in dolgoročne obdobje. Poučeni vlagatelji v fizično obliko zlata se zavedajo predvsem dveh stvari: kratkoročnega rizika nihajev cen navzdol/navzgor ter dolgoročnega cenovno-naraščajočega potenciala, ki se z vsakim letom imetja zlata, stopnjuje. Obstoječe denarne valute proti »večnemu« denarju enostavno morajo in bodo izgubljale svojo vrednost.

Slika: Graf zlata v zadnjih 30-ih letih (Goldprice)

Iz naslovnic negativno uperjenih člankov lahko ugotovimo tudi to, da gre za ponavljajoče naslove, člankom pa je skupno to, da zlatu očitajo podobne in ponavljajoče se protiargumente. Pa si poglejmo nekaj najbolj pogostih, ki jim bom pripisal tudi moj komentar.

1. Zlato je »mrtev« kapital, ki ne prinaša obresti

Iz področja bančništva in borznega parketa se zlatu pogosto očita, da predstavlja »mrtev« kapital, ki ljudem ne prinaša obresti in dividend. S to izjavo se lahko deloma strinjamo, vendar se moramo ob tem vprašati kaj pa je namen prinašanja obresti, če pa gre za obliko »premičnega« premoženja, kjer je izvor hrambe lahko poljuben. Za lastnike zlata je najpomembnejše to, da so se z zamenjavo, npr. evra v zlato, izognili padcu kupne moči denarja v določenem časovnem obdobju. Kot vidimo na spodnji 15-letni tabeli donosa zlata, tako ugotovimo, da vse valute sveta v primerjavi z zlatom izgubljajo svojo vrednost. Klasični investitor v zlato, se je z zlatom tako izognil 9% povprečnemu padcu kupne moči evra v primerjavi z zlatom v obdobju 15-ih let. To vsekakor ni »mrtev« kapital, ampak kapital in premoženje, ki pa prinaša največjo korist samo imetniku, medtem kot borzam, bankam in skladom pač ne. Omenjene finančne institucije se bolj osredotočajo na generiranje provizij iz »upravljanja« premoženja, kot pa na prinašanje donosov za stranke.

Slika: Donosnost zlata v zadnjih 15-ih letih v različnih valutah (Goldprice)

2. Zlato bi moralo naraščati v času inflacije

Se strinjam. Zlato je vedno slovelo kot zaščita pred inflacijo, kot izhod v obdobjih višjih cen in razvrednotenja denarja. A vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je prav zlato bilo indikator slabših časov v katerih se trenutno nahajamo, kar je pokazalo z letom 2019, ko se je po dobrih 6. letih »medvedjega« trga zopet prebudilo in nakazalo ponovni trend surovin. Zlato slovi po tem, da »prehiteva« dogodke, zato nas nemalokrat pusti v fazi čakanja. Del tega gre pripisati tudi borznim trgom, ki še vedno obvladujejo mogočen delež »papirnatih« pozicij na zlato, določen del »manipulacij« s ceno zlata pa opravljajo, dokler jim to omogočajo razmere v gospodarstvih.

3. Zaupanje v finančni sistem okreva, zato ne potrebujemo zlata

Pravzaprav zaupanje v finančni sistem z leti upada. Dejavnosti centralnih bank, ki naj bi skrbele za stabilnost valut so bolj kot v stabilnost usmerjene navidezni gospodarski razvoj, ki pa je v zadnjih letih sprožil številna neskladja na finančnih trgih, tako na področju delnic, nepremičnin ter obveznic. Prav omejenost zlata je v kombinaciji s tradicionalnim, tisočletja trajajočim zaupanjem vanj, popolno nasprotje današnjega monetarnega sistema, ki temelji na »nekritem« papirnatem denarju. V tem obdobju še kako potrebujemo stabilnost, ki ga za finančni sistem in temelj osebnih financ, zlato tudi predstavlja.

4. Zlato ni donosno kot delnice in posebej kripto področje

Prav gotovo od zlata ne moremo pričakovati takšne donosnosti kot ga lahko pričakujemo na delniškem ter posebej kripto področju. Zlato je v minulih stoletjih našlo pravo vrednost in stabilnost, zato so zanj značilni manjši nihaji, vendar to ne pomeni, da ne more prinašati nadpovprečnih donosov. V fazi gospodarskih ciklov zlato v ceni doživlja tako podcenjenosti kot precenjenosti v vrednosti, posebej smotrno pa ga je kupovati v časih, ko je cena v primerjavi, z npr. količino denarja na trgu, v primerjavi z prevrednotenimi delnicami in nepremičninami, nizka. Pravzaprav se v tovrstnem obdobju nahajamo ravno v tem trenutku.

Delnice in kripto valute so na drugi strani fleksibilnejše, transakcijsko hitrejše, za nekatere zanimivejše, bolj tvegane ter za mnoge ponujajo lažji vstop in izstop iz naložb. Omenjeno ima znaten vpliv na višino donosov, kar pa na drugi strani pomeni tudi višje tveganje izgube premoženja. Za povprečnega investitorja velja, da bi moral imeti svoj portfelj ustrezno razpršen med večje število naložb, toda, če je njegov primarni cilj zaščita in varnost premoženja, potem bi to moral upoštevati tudi pri svoji alokaciji sredstev, saj izrazita nihajnost bolj tveganih naložb ni na njegovi strani.

Papirnate valute ali zlato?

Za konec bi rad delil moje razmišljanje, da je na zlato potrebno gledati kot na pravi denar, ki bo tudi v prihodnje ponujal primerjalno vrednost tako stvari kot naložb. Verjetno poznate filozofa Voltaire-a, ki je pred slabimi 300 leti izjavil misel: »Na koncu se papirnati denar vedno vrne k svoji notranji vrednosti – nič«. Povprečna doba papirnatih valut po svetu naj bi znašala cca. 27 let, a zgoraj omenjena misel se za glavne valute sveta utegne uresničiti kaj kmalu v prihodnosti. Centralne banke so v kot kaže sklepni pripravi novih centralno bančnih digitalnih valut (CBDC), kjer bodo dolgove papirnatih valut, ki so jih ustvarile skozi minulo moderno dobo lahko prikrile oz. popolno izničile. To bi utegnil biti izhod sveta iz dolžniškega sistema, ki ga poznamo danes, vendar ne brez posledic. V kolikor bodo dolgove želeli odpisati, se bodo vrednosti sredstev in naložb, ki so vse te dolgove podpirale, sesule. Trikrat lahko ugibamo kaj se bo takrat zgodilo s ceno zlata, ki pooseblja popolno nasprotje na dolgu slonečemu denarju. Ali bo takrat sploh še ostal kakšen negativni argument proti zlatu?