Ob zanemarljivih obrestnih merah in prihajajočih ležarinah na depozite bančni komitenti vse bolj iščejo alternativne možnosti naložb in varčevanja.

Pri depozitu banki tako rekoč posodite vaš denar, da z njim upravlja in na drugi strani izdaja posojila, za kar ste nagrajeni z obrestmi. A teh “nagrad” je dejansko manj kot vaših stroškov, zato boste od vašega vložka na koncu prejeli manj, kot ste banki posodili.

Zakaj bi torej delali za banke, če lahko vaša sredstva delajo za vas?

 

Za finančno stabilnost zagotovite razpršenost sredstev

Bančni depoziti sicer zagotavljajo določeno varnost, a ob upoštevanju prihajajočih negativnih obrestnih mer za večje zneske, letne inflacije in stroškov vodenja računa vaša sredstva na dolgi rok kopnijo.

Če imate vse življenjske prihranke le na banki, njene odločitve in stanje vplivajo na vso vaše finančno premoženje. Z enostavnim prenosom vsaj dela vaših prihrankov v druge naložbe lahko delno omejite izgubo, ki bi jo utrpeli na banki.

Oblik varčevanja oz. naložbenih možnosti je več, a med njimi po varnosti, ohranjanju vrednosti, stabilnosti in nizkem tveganju izstopajo plemenite kovine. Z varčevanjem v zlatu ali srebru ne le omejite možnosti izgub, pač pa tudi krepite vaš investicijski portfelj s stabilnostjo na dolgi rok in višjimi letnimi donosi.

 

Podprite lastno finančno samostojnost namesto prihodnosti bank

Medtem ko posameznike še vedno zaznamuje gospodarska in epidemiološka kriza, so slovenske banke v dobrem stanju in močno kapitalizirane. Večje in bolj diverzificirane bančne skupine so celo izkoristile priložnost za združevanja oz. prevzeme manjših bank.

Ker se pri njih nabira že “preveč” denarja, banke želijo presežna sredstva spraviti v obtok in spodbuditi potrošnjo. Namesto nagrad v obliki (bornih) obresti bodo banke kopičenje sredstev kaznovale z ležarinami oz. negativnimi obrestnimi merami, prek katerih bodo komitenti plačevali za ukrepe Evropske centralne banke.

A trenutna dogajanja pri varčevalcih niso ostala neopažena. Če bo vse več ljudi želelo preusmeriti sredstva z bančnih računov – a ne v zneskih za potrošnjo, pač pa v večjih vsotah za naložbe – bo to predstavljalo veliko težavo za banke, saj te nikoli ne razpolagajo s takimi vsotami, kot kaže stanje na računih varčevalcev.

Pri prenosu sredstev z bančnih depozitov bo torej potrebno reagirati odločno, a preudarno, da vašim prihrankom zagotovite varno in spodbudno okolje na dolgi rok. Zlato oz. plemenite kovine so v tem primeru idealne, saj že stoletja delujejo kot ohranjevalec vrednosti. Obenem pa jim večje povpraševanje dviguje ceno, saj je njihova količina omejena, to pa je v popolnem nasprotju z bančnimi depoziti – več kot je varčevalcev in njihovih sredstev, slabše pogoje jim nudijo banke.

 

Preverite obrestne mere in kaj pomenijo za vašo prihodnost

Obresti bančnih depozitov so že zdaj zanemarljive, zato za namen plemenitenja vaših sredstev nanje težko računate – niti pri vezanih vlogah, niti pri vlogah na vpogled.

Kakšne bi torej morale biti obrestne mere, da bi se vam varčevanje v določenem času izplačalo? Čeprav se zdi razlika v višini pol ali enega odstotka majhna, je to za vašo prihodnost precej odločilno.

S t.i. pravilom 72 lahko enostavno ocenite, po koliko letih bi podvojili vloženo glavnico glede na dano obrestno mero in ob upoštevanju obrestno obrestnega izračuna.

 

leta do podvojitve glavnice = 72 ÷ obrestna mera v %

 

Če je obrestna mera 1 %, bi do podvojitve glavnice prišli v 72 / 1, torej 72 letih. Ob obrestni meri 2 % pa bi se glavnica podvojila dvakrat hitreje, torej v 72 / 2 oz. 36 letih.

Kolikšno obrestno mero nudi vaša banka? Po koliko letih bi samo z varčevanjem na banki prišli z glavnice 10.000 € na privarčevanih 20.000 €? Ali bi podvojitev vrednosti sploh dočakali?

 

 

Z nizkimi obrestmi bančnih depozitov je pot do prihranka konkretnejših zneskov zelo dolga.

V nasprotju z bančnimi depoziti pa naložbe v plemenite kovine ne le ohranjajo, pač pa tudi dvigujejo vrednost vaših prihrankov. Samo v zadnjih 15 letih je bil povprečen donos naložbenega zlata 9 %, srebra 11 %, pozitivne napovedi zanju pa se še nadaljujejo.

 

Možnosti obstajajo, izberite najboljšo

Slovenci imamo na bankah za kar 22 milijard evrov prihrankov, kar je dobrih 16 tisočakov na odraslo osebo.

Ob trenutnih ukrepih, ki bančne komitente udarjajo po žepih, ter obenem drugih naložbenih možnostih, ki so postale dostopne tudi manjšim vlagateljem, je odločitev za boljše načine varčevanja vse lažja.

Preden se odločite preusmeriti sredstva v nove naložbe, se pozanimajte o podrobnostih. Veliko ljudi namreč premamijo napovedi nerealno visokih donosov in neučakanost, kar pa lahko tveganje še poveča.

Izkoristite brezplačen klic z našimi finančnimi svetovalci in odkrijte najboljše možnosti glede na vaše potrebe, želje in zmožnosti.