Otroci so naše največje bogastvo, a tudi precejšnja investicija. Starše in skrbnike pri vzgoji vodi predvsem skrb in ljubezen do otrok, a kljub temu oz. prav zato je dobro imeti v mislih njihovo prihodnost in z njo neizogibno povezane izdatke.
Po podatkih raziskave Evropske komisije naj bi starši v povprečju za otroke namenili od 20 do 30 % družinskega proračuna. Vsako obdobje otrokovega odraščanja potegne za sabo drugačne stroške, nekateri od njih so razmeroma fiksni, spet druge lahko precej oklestimo glede na zmožnosti, število otrok v družini, njihovo starost, želje in potrebe.
S pametnim načrtovanjem in ovrednotenjem izdatkov – ne le količinsko, pač pa z vidika nujnosti – pa lahko poskrbimo za boljšo prihodnost tako naših prihrankov kot naših otrok.
Sto tisočakov do polnoletnosti
V prvih šestih letih, torej do vstopa v osnovno šolo, naj bi z otrokom prišlo za okrog 25.000 evrov stroškov. Oprema, pohištvo in oblačila so za otroka nujni, ob preudarnejšem nakupu ali uporabi rabljenih predmetov pa lahko starši prihranijo precej. Manj lahko na stroške vplivajo ob vstopu otroka v vrtec in nakupu nujnih potrebščin.
Bolj kot neizogibni stroški pa pogosto družinski proračun krčijo nakupi, ki sploh niso nujni. Letno naj bi starši zapravili po 200 evrov samo za igrače, predmete, ki se jih otrok večinoma kmalu naveliča, na dolgi rok mu ne pomenijo nič, poleg tega pa obremenjujejo okolje.
Ko otrok raste in vstopi v osnovno šolo, se pojavijo novi stroški. Oblačila preraste, šola pa zahteva vsako leto nova učna gradiva in pripomočke. Kmalu potrebuje tudi mobilni telefon in računalnik, večina otrok obiskuje obšolske dejavnosti.
V srednji šoli se stroški še povečujejo, več je šolskih in obšolskih dejavnosti, ob šolanju v kraju izven domačega pa proračun krčijo še stroški nastanitve in/ali prevoza do šole. Otrok, sedaj že zrel najstnik, potrebuje več denarja zase in za druženje z vrstniki, kar pomeni višjo žepnino in stroške za telefon. Do polnoletnosti naj bi starše stal že 103.000 evrov.
Pogosto starši prevzamejo nase tudi izdatke, ki nastanejo med študijem otroka. Kljub temu, da je v Sloveniji redni visokošolski študij brezplačen, naj bi študent starše stal tudi do 600 evrov mesečno, v celotnem obdobju študija torej med 30.000 in 42.000 evrov. Do konca študija oz. otrokove poti v svet zaposlenih naj bi starši za otroka tako namenili med 150.000 in 180.000 evri.
Med golim preživetjem in razsipništvom je širok spekter
Stroške, ki nastanejo z vzgojo in odraščanjem otrok, lahko razdelimo v več kategorij.
(Relativno) fiksni stroški so tisti, ki so neizogibni in na višino katerih ne moremo bistveno vplivati. To so hrana, pijača, prispevek za vrtec, elektrika in voda, po potrebi selitev v večje stanovanje, zdravstveno zavarovanje, stroški šolanja (nastanitev, prevod, šolnine, hrana).
Pri variabilnih stroških lahko starši že bolj izbirajo cenovni rang, ne da bi za to bistveno prikrajšali otroka. Oprema in oblačila so na voljo cenejša ali dražja, lahko izberemo rabljeno ali uporabimo podarjeno, določimo lahko višino žepnine in vrsto prostočasnih dejavnosti otroka.
Izredni stroški nastanejo ob nepričakovanih, predvsem stresnih dogodkih, kot so bolezni in nezgode (vsako leto se v sloveniji poškoduje 16.000 otrok, skoraj vsak deseti), reševanje težav pri specialistih ali terapevtih itd.
Nenujne stroške pa lahko brez večjih posledic obidemo in denar, ki bi ga sicer zapravili zanje, privarčujemo ali investiramo naprej. To ne pomeni, da otroku ne smemo privoščiti nič, kar ni nujnega, a nakupi brez omejitev lahko vodijo do razvajenosti. Med takšne stroške sodijo igrače, napredne elektronske naprave, ki jim otrok še ni dorasel, sladkarije in impulzivni nakupi.
S premišljenimi nakupi se lahko sicer nekoliko oddaljimo od številke 180.000 evrov, kolikor naj bi nas stal otrok do konca študija, najbolj pa lahko na našo finančno kondicijo vplivamo pri nenujnih stroških.
A pomembnejši cilj bi moral biti: kako se na visoke stroške pripraviti, da
1. ne bodo predstavljali prevelikega zalogaja za starše in
2. da bo imel otrok dobro finančno podlago, ko se osamosvoji?
Koliko lahko privarčujemo skozi otrokovo odraščanje?
Za namen primerjave vzemimo dva otroka, dojenčico Majo in petnajstletnika Luko, ki je pravkar začel 1. letnik srednje šole. Visokošolski študij naj bi stal med 30.000 in 42.000 evrov, s kakšno popotnico se lahko otroka vpišeta na fakulteto?
Majini starši so od njenega rojstva varčevali po 50 € na mesec. Po devetnajstih letih varčevanja je naložba povprečno prinašala 6-odstotni donos na leto. Ob začetku njenega študija so tako privarčevali približno 21.200 €.
Lukovi starši pa so začeli z varčevanjem na njegov prvi dan v prvem letniku srednje šole. Če bi želeli v štirih letih do njegovega vpisa na fakulteto privarčevati enak znesek kot Majini starši, bi morali pri enakem predvidenem donosu (6 %) mesečno varčevati po 400 € oz. kar osemkrat več.
Prej kot začnemo varčevati, hitreje bomo otroku zagotovili finančno varnost.
Petdeset evrov na mesec je strošek, ki si ga večina staršev lahko privošči, kar težko trdimo za 400 € mesečno le za namen varčevanja. Očitno je, da je čas oz. obdobje varčevanja ključen dejavnik pri zagotavljanju finančne stabilnosti. Bolj kot “koliko” je torej vprašanje “kdaj, če ne zdaj?”
Toda kako izbrati pravo naložbo? Pri varčevanju na dolgi rok, tudi do 25 let, je pomembna stabilnost naložbe, varnost ter ohranjanje kupne moči na dolgi rok. Med množico ponudbe na trgu je varčevanje v plemenitih kovinah objektivno dobra izbira za finančno prihodnost vašega otroka.
Zakaj je za otroka bolje varčevati v plemenitih kovinah kot na banki?
Primer varčevanja 100 € na mesec v obdobju zadnjih 15 let v različnih oblikah varčevanja (skupna vrednost vplačila je ok. 18.000 evrov).
Razlogov je več, med njimi pa v kontekstu varčevanja za otroka najbolj odtehtata varnost in ohranjanje kupne moči.
1. Nadpovprečen donos
Pri predvidenem 6-odstotnem donosu oz. povprečno 11-odstotnem donosu letno je varčevanje v zlatu veliko bolj donosno kot pri bančnih depozitih. Z vlaganjem v plemenite kovine lahko torej z nižjimi zneski prihranite več kot na banki. Preverite, koliko je vrednost zlata zrasla v zadnjih nekaj letih.
2. Varna in tradicionalna naložba
Plemenite kovine so oprijemljiva naravna surovina, ki jo lahko hranite doma ali v visoko zaščitenih sefih. Že tisočletja je zlato eno glavnih menjalnih sredstev in za razliko od denarnih valut, ki jih v različnih zgodovinskih obdobjih ustvarjamo ljudje, ni podvržen tolikšnim spremembam.
3. Neobdavčenost zlata
Tako fizične kot pravne osebe so ob nakupu in prodaji naložbenega zlata oproščene plačila 20 % davka na dodano vrednost, po trenutni zakonodaji pa so fizične osebe oproščene tudi plačila davka na kapitalski dobiček. To pomeni manj stroškov pri nakupu in prodaji oz. več zlata za isti denar.
4. Takojšnja likvidnost
Ko potrebujete privarčevana sredstva, so vam pri varčevanju v plemenitih kovinah na voljo takoj. To je še posebej pomembno v primeru izrednih stroškov, ki lahko nastanejo ob nepredvidenih situacijah. V nasprotju z nekaterimi drugimi oblikami varčevanja, kjer so sredstva vezana za določeno obdobje, je finančna razpoložljivost večja in dostopnejša.
5. Možnost nakupa srebra brez DDV
Srebro lahko pri nas kupite brez DDV, ki se sicer zaračunava v višini 20 %. To pomeni, da lahko kupite 20 % več naložbenega zlata za isto ceno. V preteklosti je imelo srebro še višje donose kot zlato, a enako močno stabilnost.
6. Zavarovanje pred padci kupne moči denarja
Denarne valute zaradi inflacije izgubljajo kupno moč, zato si boste tudi z vašimi prihranki v evrih morda čez nekaj let lahko privoščili manj. Nasprotno pa zlato ne le ohranja svojo vrednost, pač pa jo še krepi. Povpraševanja je namreč več, tudi pri velikih investitorjih, ponudbe pa manj, saj se zlata ne da umetno tiskati, kot to počnejo banke s papirnatim denarjem.
7. Plemenite kovine ne vplivajo na socialne transferje
To je še posebej pomembno za družine, katerim socialni transferji predstavljajo pomemben del družinskega proračuna. Varčevanje se po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) upošteva kot del premoženja in dohodkov, zato vas lahko že minimalno varčevanje prestavi v višji cenovni razred prispevka za vrtec ali pa vam zaradi njega ukinejo otroški dodatek. Plemenite kovine pa ne vplivajo na socialne prejemke, zato lahko varčujete v zlatu in obenem ohranite ugodnosti državnih pomoči.
Mali koraki do velike prihodnosti
Z Varčevalnim načrtom Valores so vse prednosti plemenitih kovin dostopne v poljubnih zneskih, že za 50 €. Naložbeno zlato in srebro sta vam na voljo po pogojih velikih vlagateljev, kar pomeni tudi do 30 % nižjo ceno.
Tako kot se spreminjajo potrebe otroka, se jim prilagajate tudi finančno. Varčevalni načrt Valores vam omogoča, da z vašim premoženjem upravljate sami – vplačujete poljubne zneske, enkratne ali prek redne direktne bremenitve. Ker varčevanje ni vezano na podjetje, pač pa na vplačnika, so vam vsi podatki o nakupih in hrambah vedno na voljo, poljubno vrednost pa si izplačate kadarkoli in zagotovite hitro likvidnost.
Za lastno finančno varnost lahko naredite precej, še več pa za prihodnost vaših otrok. Z rednimi, čeprav nizkimi vložki, boste lažje dohajali vse stroške, naložba v stabilne plemenite kovine pa bo vam in vašemu otroku na dolgi rok prinašala boljšo in predvsem varnejšo popotnico do finančne samostojnosti.
