Obdobje nizkih obrestnih mer, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju, se, kot kaže, kmalu končuje, zato na finančnem parketu v ospredje prihajajo polemike in špekulacije, kako bo morebiten dvig obrestnih mer v ZDA vplival na finančne trge in naše finančne naložbe.

 

Zakaj se vse vrti okoli obrestnih mer?

Obrestne mere so eden najpomembnejših vidikov gospodarskih sistemov. Vplivajo na stroške zadolževanja, donosnost prihrankov, poleg tega pa omogočajo vpogled v prihodnjo dejavnost gospodarskega in finančnega trga.

Pričakovani dvig obrestnih mer pomeni, da je gospodarstvom na voljo manjša količina denarja, podjetja se zadolžujejo manj, zato prihajajo v ospredje izzivi gospodarske upočasnitve ali recesije, ki pa si jih ne želi niti prebivalstvo niti države same.

 

A zakaj je dvig obrestnih mer sploh potreben?

V letu 2022 smo se vsi že dobro seznanili z inflacijo, ki je posledica agresivne monetarne politike (pospešenega tiskanja denarja) v zadnjih dveh letih zaradi prihoda koronavirusa. Inflacija v ZDA je v zadnjem letu znašala ok. 7 %, v Evropi pa 5 %, da realne inflacije, ki je običajno dvakrat višja od statistične, ne omenjamo.

Zviševanje obrestnih mer s strani centralnih bank je edini način, da se zajezi in “ujame” inflacijo ter umiri višje cen izdelkov in storitev, vendar s tem centralne banke žrtvujejo večno ekspanzijo gospodarstev. Tako pridemo do pojava cikličnosti gospodarstev ter pojma recesija, ki pa se v ekonomijah vedno znova ponavlja.

 

Kaj višje obrestne mere, prihod recesij ter negotovost prinašajo našim naložbam?

Ob pojavu višje inflacije, gospodarskih upočasnitev in recesije prihajajo v ospredje naložbe, ki predstavljajo varno zatočišče. Glavno med njimi je bilo v preteklosti vsekakor zlato, ki je investitorjem vselej predstavljajo zaščito premoženja pred inflacijo, umik v realne vrednosti ter občutek varnosti, najmanj do trenutka, ko je negotovost na trgih minila.

 

Kako se je cena zlata obnašala ob preteklih dvigih obrestnih mer?

V času dvigovanja obrestnih mer v obdobjih med letoma 1999 in 2012 vidimo, da so prav dvigi obrestnih mer, zaradi katerih smo v vmesnih obdobjih zašli tudi v recesije, prebudili ceno zlata. Posebej dobro se je cena zlata gibala v obdobjih, ko so se obrestne mere dvignile z rekordno nizkih stopenj.

Med letoma 2004 in 2006 je Ameriška centralna banka dvignila obrestno mero za kar sedemnajstkrat, z 1 % na 5,25 %, ter tako zajezila inflacijo in ohladila pregreta gospodarstva. Cena zlata je leta 2004 znašala okoli 400 USD ter se ni ustavila vse do leta 2011, ko je dosegla rekordnih 1.800 USD za unčo zlata.

 

Gibanje cene zlata in obrestnih mer v ZDA med letoma 1999 in 2012

 

 

Po zadnjem dvigu obrestnih mer v ZDA leta 2016, ko je zlato doseglo najnižjo točko od minulega surovinskega trenda, ki je trajal od leta 2000 do 2012, se je cena zlata znova začela vzpenjati.

V začetku leta 2016 je bila cena za unčo zlata 1.070 USD, danes, ob koncu februarja 2022, pa je njegova cena že okoli 1.900 USD. 

 

Gibanje cene zlata in obrestnih mer v ZDA med letoma 2015 in 2022

 

Glede na zgoraj omenjena dogajanja lahko upravičeno sklepamo, da stanje nizkih obrestnih mer in visoke inflacije predstavlja zelo dobro okolje, v katerem lahko pričakujemo nadaljevanje trenda dolgoročne rasti zlata proti koncu tega desetletja.

Tega žal ne moremo trditi za ostale naložbene segmente. Dvigi obrestnih mer ter slabšanje gospodarskih razmer so lahko na drugi strani za določen čas izrazito negativni za delniške trge, ki so močno pregreti, saj jim je preteklo obdobje nizkih obrestnih mer in inflacije nadvse ustrezalo.

Menim, da po nedavnem obdobju pohlepa dokončno prihaja obdobje pomembne zaščite premoženja, vloge, ki jo zlato skozi zgodovino zelo dobro opravlja.