Finančna svoboda ne pomeni le zagotovljene službe in sposobnosti nakupa vsakdanjih dobrin v tem trenutku. Finančna neodvisnost je tek na dolge proge, kjer odločajo predvsem naše odločitve in zavedanje, da bomo za brezskrbno finančno stanje v prihodnosti v večini morali poskrbeti sami.
Na kakovost našega življenja in vrednost premoženja vpliva več dejavnikov, od tehnološkega napredka in demografskih sprememb do širše slike ekonomske stabilnosti naše družbe. V prihajajočih desetletjih bodo nekateri od njih še bolj izraziti, kljub temu, da jim trenutno morda ne posvečamo posebne pozornosti.
Dobra novica pa je, da si lahko s pametnim načrtovanjem zagotovimo mirnejšo starost in več finančne svobode v prihodnosti.
Nezadržen tehnološki razvoj
Tehnologija se razvija eksponentno hitro. Če smo se pred dvema desetletjema navduševali nad prihodom osebnih računalnikov v mnoga gospodinjstva, je danes tehnološkim inovacijam praktično nemogoče slediti.
Nove možnosti, izboljšave in razvoj neizogibno privedejo do dinamičnih sprememb v družbi. Z avtomatizacijo in robotiko se krajšajo in poenostavljajo proizvodni procesi, kar lahko vodi do racionalizacije stroškov v podjetjih in manjših potreb po delovni sili. Poznavalci sicer mirijo, da nas roboti še ne bodo tako hitro nadomestili, a do določene mere se bomo prej ali slej morali navaditi na delo z novimi tehnologijami.
Robotizacija se vedno bolj vklaplja v naš vsakdan
Razvoj je očiten tudi na finančnem področju. Popolnoma digitalne denarne valute in finančne transakcije niso več novost, finančna pismenost pa bo vedno bolj vključevala tudi poznavanje sodobnih tehnoloških rešitev upravljanja s premoženjem. Novi načini kreditiranja konkurirajo standardnim bančnim posojilom, finančne institucije pa vlagajo v vedno naprednejše produkte, ki bodo sledili željam in potrebam uporabnikov.
Demografske spremembe
Staranje prebivalstva in daljša življenjska doba predstavljata precejšen izziv za pokojninske sklade in zdravstvene blagajne.
Leta 2018 je v Sloveniji na pragu tveganja revščine živelo okrog 89 tisoč starostnikov oz. skoraj vsak peti upokojenec, kar 37.000 pa jih je prejemalo pokojnino borih 300 evrov.
Staranje prebivalstva je neizogibno
Zaupanje med mladimi, da bo država zagotovila dostojno pokojnino, vztrajno plahni, ljudje v srednjih letih in starejši pa so upravičeno razočarani nad (predvideno) odmero pokojnine po dolgih desetletjih delovne dobe.
Ob vse manj številčnih generacijah, ki vstopajo na trg dela (do leta 2036 naj bi bilo v Sloveniji ravno toliko upokojencev kot zaposlenih), se bo torej težko zanašati na zadostna oz. dovoljšna sredstva pokojninske blagajne.
Drugi dejavniki
Na naše finančno stanje in svobodo v prihodnosti vpliva še množica drugih dejavnikov. Med glavne zunanje vplive prištevamo javni dolg, inflacijo, davke in prispevke, v zadnjem času pa tudi korenite družbene in ekonomske spremembe, ki so posledica trenutne epidemije.
Javni dolg
Za marsikoga javni dolg ni dejavnik, ki bi neposredno vplival na njegovo finančno stanje. A posledice javne zadolženosti kljub temu bremenijo vsakogar.
Medtem ko je Sloveniji lani že uspelo zmanjšati javni dolg s 70 na 66 odstotkov v primerjavi z letom prej, smo trenutno pred še globljo dolžniško luknjo, ki naj bi ob koncu leta predstavljala kar 82 % BDP.
Kaj pa pomeni javni dolg za državljane? Manj lastnih sredstev v državni blagajni lahko vodi do privatizacije in strukturnih reform, višanja davkov, prispevkov za podjetnike, ter manj sredstev namenjenih za socialo, izobraževanje, razvoj.
Do konca leta 2020 naj bi javni dolg znašal že 37,5 milijard EUR. Predstavljaj si, da ga meriš s svežnji petstoevrskih bankovcev, naloženih eden na drugega – v višino bi znesek javnega dolga meril kar 139 Ljubljanskih nebotičnikov.
Inflacija in dvig cen
ZDA so samo junija letos natiskale več denarja kot v prvih dveh stoletjih obstoja. Toda več fizičnega denarja v obtoku ne pomeni, da so ljudje bogatejši, po mnenju nekaterih lahko celo vodi do večje inflacije in finančnih mehurčkov.
Pri inflaciji se kupna moč denarja manjša. Marsikdo se spomni prehoda s tolarjev na evro in praktično nenadnih sprememb cen dobrin. A nihanja v cenah so se dogajala že prej.
Po osamosvojitvi leta 1991 je en liter bencina stal pbl. 80 SIT oz. preračunano 0,33 €, danes pa stane 1,00 €. Leta 2006 pred prihodom evra je bila cena kave v lokalu 100 SIT (0,42 €), po njem pa se je skoraj čez noč podvojila.
Kopičenje in varčevanje denarja do neke mere predstavlja varnost v tem trenutku, a pri stroških bančnih depozitov, ki so večji kot pridobljene obresti, lahko tvoji prihranki na dolgi rok še dodatno izgubljajo na vrednosti.
Davki
Leta 2019 je država pobrala za skoraj milijardo evrov več davkov, predvsem z davki na dohodek in dobiček podjetij, pa tudi z naslova prispevkov za socialno varnost, ki so bili lani večji za dobrih 7 odstotkov.
Koliko Slovenci povprečno delamo samo za davke? Če bi vrednotili naše delo v obdobju enega koledarskega leta, za državo in poplačilo dajatev delamo kar pet mesecev in pol, natančneje do 21. junija, od takrat naprej pa šele ustvarjamo dobiček, ki ostane v naših rokah.
Osebni dejavniki
Tu so še osebni dejavniki, ki nas določajo precej različno – rojeni smo v družinah z različnim ekonomskim statusom, imamo različne prihodke in odhodke, ženejo nas različne želje in ambicije.
Način potrošnje pa je za večino precej skladen. Že skoraj vsak Slovenec med 18. in 50. letom ima sklenjeno posojilo, avtomobil povprečno menjavamo na 5 do 7 let, v mladih letih živimo v najemniškem stanovanju, kasneje pa si ga kupimo ali zgradimo hišo. Vzgoja in skrb za otroke predstavlja precejšen finančni zalogaj, kreditno sposobnih je po uvedbi novih pogojev manj ljudi, pogoji za upokojitev pa tudi niso stalnica.
Zdi pa se, da smo Slovenci bolj naklonjeni kreditiranju kot varčevanju. A razlika je več kot očitna. Če bi namesto za posojilo mesečno namenjali 500 € za varčevanje, bi po 40 letih imeli 960.000 € privarčevanih sredstev namesto 120.000 € posojila na banki.
Kaj lahko naredite za večjo finančno svobodo?
Življenje je zaporedje presenečenj. Letos je svet pretresel virus Covid-19, ki je pustil tako hude zdravstvene kot ekonomske in družbene posledice. Težko se zaščitimo pred nepredvidljivimi dogodki, kot so invalidnost, zakonska razveza, bolezen in smrt, izguba službe.
Z načrtovanjem prihodnosti je zato potrebno začeti že danes. Pokojnine najverjetneje ne bodo dovolj za vzdrževanje trenutnega življenjskega standarda, treba bo imeti lastna sredstva in prihranke.
Varčevanje z vlaganjem v plemenite kovine je en od najzanesljivejših načinov naložb, saj ni toliko odvisno od zunanjih dejavnikov, vrednost kovin pa je veliko bolj stabilna kot vrednost denarnih valut.
Še več, dostopno je vsakomur in kadarkoli, z že nekaj deset evri vložka. Malo, a redno, lahko namreč na dolgi rok pomeni ogromno – vašo finančno samostojnost.
