Visoka inflacija je slaba novica za običajnega potrošnika. Razvrednotenje denarja zaradi večje količine denarja, ki pride v obtok – v zadnjem letu predvsem zaradi ogromnih količin finančnih podpor in nadomestil – viša cene vsakdanjih dobrin, kar najbolj občutijo potrošniki.

A z drugega vidika je inflacija lahko tudi priložnost. Z višanjem cen se lahko viša tudi vrednost zlata, kar je dobra novica za vlagatelje in varčevalce.

 

Več denarja, višja cena zlata?

Več kot je denarja na voljo, manjšo vrednost ima. To je slaba lastnost papirnatih valut, saj jih je enostavno tiskati in večati njihovo količino v obtoku. Nasprotno pa zlato oz. druge plemenite kovine ostajajo razpoložljive v le omejenih zalogah. Če se lahko zaloge denarja večajo v nedogled, je količina zlata in drugih plemenitih kovin praktično nespremenjena.

Večja količina denarja v obtoku bi lahko spodbudila rast cene zlata, saj bi za enako količino zlata morali odšteti več denarja, ki vse bolj izgublja vrednost.

A razmerje med zalogo denarja in ceno zlata ni tako enostavno.

V določenih obdobjih je cena zlata res rasla skladno z zalogo denarja, npr. v sedemdesetih letih in v desetletju po prelomu tisočletja. A ni bilo vedno tako – v osemdesetih in devetdesetih letih ter med letoma 2011 in 2015 je količina denarja rasla, vrednosti zlata pa so padale.

 

Razmerje med zalogo denarja (zelena linija) in ceno zlata (rumena linija)

 

Vrednost zlata je namreč odvisna tudi od drugih dejavnikov in širšega ekonomskega konteksta. Zlato načeloma privablja več kapitala, ko se med potrošniki in vlagatelji pojavlja skrb glede vrednosti denarja, širše gospodarske situacije ali političnih nemirov.

 

Na ceno zlata vplivajo tudi drugi dejavniki

Primarni dejavnik je pridobivanje plemenitih kovin. Po eni strani na ceno vpliva postopek pridobivanja zlata in njegova pot od rudnika do varčevalca oz. vlagatelja. Glavna nahajališča zlata so Kitajska, Južna Afrika, ZDA, Avstralija, Rusija in Peru. V času pandemije je pridobivanje zastalo, tako kot globalni transport, in ni dohitevalo povpraševanja po svetu. Poleg tega je do novih zalog vse težje priti, težavnost pridobivanja pa viša stroške dela in povezana tveganja ter posledično končno ceno kovine na trgu.

Države oz. gospodarstva, ki nimajo dostopa do lastnih nahajališč in rudnikov, so odvisna od uvoza fizičnih plemenitih kovin. Ob uvozu se obračunavajo tudi uvozne dajatve, kar viša ceno zlata za vlagatelje, varčevalce oz. kupce.

Ob uvozu pride tudi do menjave valut, saj se na mednarodnih trgih z zlatom trguje v ameriških dolarjih, med uvozom na druge trge pa se mora upoštevati menjavo v lokalno valuto in fluktuacije, ki pri tem nastanejo. Močnejši dolar ohranja ceno nizko, šibkejši – tako, kot je trenutno – pa lahko spodbudi rast cene zlata.

Tu so še ekonomski dejavniki, kot je razmerje med povpraševanjem in ponudbo. Trenutno je zanimanje za plemenite kovine visoko, tako za zlato kot srebro. A letno na novo pridobljenega zlata ni veliko, zato zaloge težko dohitevajo naraščajoče povpraševanje, kar krepi njegovo vrednost.

Pomemben dejavnik je gospodarska negotovost in družbeni pretresi, ki kličejo po zaščiti premoženja. To je še posebej občutno med epidemijo, politično nestabilnostjo in ko vlaganje v druge naložbene tipe ne obeta veliko. Zlato se še bolj uveljavi kot ohranjevalec vrednosti, ko pride do razvrednotenja denarja in finančne negotovosti med prebivalstvom.

Nezanemarljiva je tudi vloga obrestnih mer pri bančnih depozitih. Cene zlata se praviloma gibljejo nasprotno kot obrestne mere. Ob nizkih oz. praktično neznatnih obrestnih merah, kot se obračunavajo danes, varčevalci na bankah izgubljajo premoženje, saj obresti ne pokrijejo niti stroškov depozitov. Varčevalci zato iščejo druge načine ohranjanja premoženja, tudi naložbeno zlato, večje povpraševanje pa praviloma spodbuja rast njegove cene.

Na ceno zlata med drugim vpliva industrijska poraba in trg uporabnih predmetov iz zlata, kot je trg zlatega nakita na Kitajskem, v ZDA in v Indiji, ki prav v tem obdobju uvaža ogromne količine te plemenite kovine. Leta 2019 je trg nakita prispeval polovico svetovnega povpraševanja po zlatu, tehnologija in industrija pa 7,5 %.

Razpoložljivost zlata na trgu je odvisna tudi od državnih zalog zlata in kopičenja v centralnih bankah. Slednje kupujejo zlato, da diverzificirajo zaloge in ne hranijo le papirnatega denarja. V zadnjem času so zaloge zlata izrazito povečale Rusija, Madžarska, Kitajska in Turčija.

 

Čas inflacije lahko tudi obeta

Čeprav nam inflacija draži vsakdanje nakupe, je lahko obenem priložnost za prenos premoženja z bančnih računov, kjer kopni, v stabilnejše naložbe, kjer se ohranja in plemeniti.

Inflacija ni edini, je pa lahko pomemben dejavnik gibanja cen zlata. Trenutno je visoka, tudi na globalni ravni, in še brez znakov popuščanja, kar opažajo tudi banke. Cene dobrin se višajo, prihranki pa izgubljajo na vrednosti.

Zlato in druge plemenite kovine ostajajo boljša naložba kot varčevanje v denarnih valutah, saj ohranjajo in plemenitijo vaše premoženje, naraščajoča oz. trajajoča inflacija pa utegne njihovo vrednost še dvigniti.