Finančni pogled in zanimivosti: Ali tehnologija lahko napreduje brez surovin?
Novičnik predstavlja raziskavo finančnih novic, stanja naložb ter ostalih finančnih zanimivosti in dajejo vpogled v informacije, ki jih potrebujete za upravljanje z denarjem v vseh ekonomskih situacijah.
V Sloveniji še ne poznamo dovolj negativnih učinkov inflacije ter na drugi strani alternativ po zaščiti premoženja kot je naložba v zlato.
Zakaj?
✔ Ob koncu decembra 2023 je bilo na slovenskih bankah skupno v domači in tujih valutah za 27.07 mrd. evrov vlog.
✔ V evrih imajo Slovenci na bankah za 26.59 mrd. evrov vlog, od tega jih je bilo 22.29 mrd. evrov vlog na vpogled.
Kupna moč denarja kopni hitreje kot si predstavljamo. Posebej med leti 2020-2022 se je količina denarja izjemno povečala, kar je dodatno vplivalo na inflacijo. Tudi med leti 2000-2020 je opazen viden padec kupne moči evra, kar za 40 %, čeprav smo živeli v obdobjih dokaj umirjene inflacije. Če se napovedi po nadpovprečni inflaciji v prihodnjem desetletju uresničijo, nas res lahko skrbi za kupno moč denarja na bankah.
Ljudje večino svojega denarja pustijo neobrestovanega, da jim omogoča likvidnost sredstev.
Ali res ni alternativ oz. komplementarnih naložb, ki prinašajo likvidnost, varnost, enostavnost vlaganja neobrestovanih bančnih vlog?
Cene življenjskih potrebščin so ob začetku leta zopet poskočile, kar niža možnosti za zgodnje nižanje obrestnih mer ameriške centralne banke FED. To utegne vplivati na celotni finančni trg po svetu. Kako? Kot kaže se v tem trenutku želi počakati na negativne učinke preteklega dvigovanja obrestnih mer, ki jih bomo opazili v dvigu brezposelnosti, težavah v poslovanju podjetij… Kljub temu, da je v gospodarstvu vidno slabšanje razmer, pa finančni trgi tega ne želijo sprejeti in se opirajo na podjetja, ki v tem trenutku še »dobro« poslujejo. Tovrstno podjetje je podjetje Nvidia. Nvidia je sedaj četrto najvrednejše javno podjetje na svetu, vredno 1,84 bilijona dolarjev. Nedavno je Nvidia s tržno kapitalizacijo prvič v zgodovini presegla tako Google kot Amazon. Od 1. januarja je Nvidia uradno dodala 650 milijard dolarjev k tržni kapitalizaciji. To je več kot celotna vrednost Tesle v manj kot 6 tednih.
A tu je vse več govora o netržnih neravnovesjih. Podjetje NVIDIA je zdaj večje od celotnega energetskega sektorja. Ali je to smiselno?
Za izdelavo čipov in vezij potrebujemo surovine, kajne?
Ob tem se je potrebno realno vprašati ali lahko tehnološka podjetja poslujejo samostojno, brez podjetij, ki sestavljajo energetski sektor (rudarska podjetja)? Za izdelavo čipov in vezij potrebujemo surovine, kajne?
Da se zgodovina ne ponavlja, ampak se “rima”, dobro vemo. Določene vzporednice bi lahko potegnili tudi s primerjavo podjetja Invidia in gibanja vrednosti podjetja Cisco iz leta 2000.
Ali se lahko ponovi podobna zgodba?
Če bi se preobrat na relaciji “otipljivih” virov (surovine) in “neotipljivih” virov (tehnologija in delnice) zopet zgodil, potem se pred našimi očmi zopet odvija že videna zgodba. Srebro je v časih tovrstnih preobratov med zadnjimi tremi cikli zniževanja obrestnih mer s strani Fed-a, v povprečju pridobilo 413 %.
V preteklih obdobjih je bil ključen razlog za preobrate “transfer” energije in “ponovna” pomembnost surovinskega sektorja, ki vedno znova postaja odrinjen na stran, dokler ni prepozno. Ekonomisti Mednarodnega denarnega sklada so v najnovejši številki revije Finance & Development (F&D) zapisali, da bo “dirka” za zagotovitev strateških kovin, kot so baker, kobalt, litij in nikelj, lahko dodatno povečala pritisk na cene in zvišala stroške prehoda na podnebno nevtralnost. Povpraševanje po litiju bi se lahko do leta 2030 povečalo za več kot 5x.
Novičnik »Finančni pogled in zanimivosti« ne predstavlja storitve naložbenega svetovanja. Njegova vsebina ne predstavlja priporočil za nakup ali ponudb nakupa, ampak je namenjeno informiranju javnosti o dogajanjih na finančnem področju. Pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose. Za nasvete se posvetujte s finančnim svetovalcem.