Sosledje dogodkov, ki se stopnjujejo od začetka pandemije koronavirusa, geopolitičnih trenj ter ponovne finančne krize, močno vplivajo na naša življenja in odnose. Močan vpliv je čutiti tudi v našem odnosu do premoženja, ki v časih inflacije izgublja realno vrednost. Premik k varnejšim naložbam kot je zlato, je logična posledica preteklih dogodkov ter dogodkov, ki še sledijo. Centralne banke se na te razmere že dolgo intenzivno pripravljajo, tudi z nakupi zlata.

 

Pomembni dogodki od leta 2020

Poglejmo si, kateri ključni dogodki so se odvijali v zadnjih treh letih:

 

  1. Največja pandemija v 100-ih letih.
  2. Rekorden obseg globalnih finančnih »vzpodbud« v višini 11.000 milijard ameriških dolarjev.
  3. Najvišje dvigovanje obrestnih mer v zgodovini.
  4. Najvišja inflacija v več kot 40-ih letih.
  5. Izjemna volatilnost cen energentov.
  6. Najtežje dostopne nepremičnine v zgodovini.
  7. in 3. največji bančni propad v zgodovini ZDA.

 

Zdi se, da se stvari stopnjujejo tudi v leto 2023. Volatilnost in negotovost sta postali nova »normalnost« in del našega vsakdana. Glede na dogajanja je izredno pomemben miselni preskok v iskanju zaščite premoženja, ki mora nadomestiti pohlep, ki se je »razbohotil« na finančnih trgih v preteklosti. Denar, ki nam je bil »velikodušno« dan od pandemije naprej v obliki finančnih pomoči, se sedaj v velikem slogu odvzema iz trga in »neposredno« iz naših rok.

 

Ponovne težave bančnega sistema?

V zadnjem času so se pričeli odvijati dogodki, ki so v ljudeh (ponovno) zasejali seme dvoma o »vitalnosti« ameriškega in evropskega bančnega sistema. Bilančna vsota Ameriške centralne banke (FED) se je v mesecu marcu, v obdobju 2 tednov zvišala za skoraj 400 mrd. ameriških dolarjev. Na ta način je FED v 14 dneh za več kot 50% izničil ves »trud« kvantitativnega zategovanja, ki ga je poprej opravljal skoraj 300 dni.

 

Slika 1: Bilančna vsota FED-a, 2021-2023

 

Kaj se je pravzaprav zgodilo? Povečanje bilance je povzročil nenadni propad treh ameriških bank in »prisilil« komercialne banke, da so pričele najemati kratkoročna posojila pri centralni banki, da bi se spopadle z nelikvidnostjo. Hitro »črpanje« denarja FED-a, je preprečilo nenadni propad katere izmed manjših bank, ki so se znašle v težavah zaradi višjih obrestnih mer in inverzne krivulje obveznic. Vzrok tiči v tem, da FED poizkuša znižati inflacijo z intenzivnim dvigom obrestnih mer ter obenem s »črpanjem« likvidnosti iz sistema s prodajo obveznic. To je pred kratkim povzročilo likvidnostni šok, to pa je FED rešil z odkupom obveznic od finančnih institucij. Pri tem se pojavlja vprašanje kakšna bo intenziteta te dejavnosti v prihodnjem obdobju, njen vpliv na ameriški dolar ter globalno zaupanje ljudi v obstoječi bančni sistem. Kot zanimivost… Po informacijah Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov (FDIC) iz ZDA, je propad banke Silicon Valley Bank ocenjen na 20 milijard ameriških dolarjev in gre za enega najdražjih bančnih propadov v zgodovini ZDA.

 

Seveda pa tudi v Evropi ni vse mirno. V zadnjih petih mesecih je bilo iz bank v območju z evrom, umaknjenih 214 milijard evrov. To je 1,5% od skupnega zneska 14.000 milijard evrov, ki ga držijo banke v evro coni. Naloga bank je, da stvari umirijo in da ljudi prepričajo v njihovo kapitalsko ustreznost. A kljub vsemu smo glede na pretekle dogodke lahko prepričani, da bomo o bančnih problemih v prihodnje še slišali, s tem pa seveda na preizkušnji zaupanje ljudi v obstoječi monetarni sistem, v sistem, ki temelji na dolgovih.

 

Centralne banke od leta 2008 kupujejo zlato. Kaj pa mi?

Ob vseh težavah v finančnih sistemih je zelo zanimivo dejstvo, da so številne centralne banke zelo kmalu po zadnji finančni krizi 2007/2008, pričele s ponovnimi nakupi zlata. Glede na to, da imajo največje centralne banke pomembne vzvode na delovanje ekonomij po svetu, bi se lahko tradicionalno za nasvet obrnili tudi na njih, a pri tem zavzeti sledečo strategijo: »Ne poslušaj njihovih besed, ampak glejte njihova dejanja«. Intenziteta centralno-bančnih nakupov zlata v zadnjih letih narašča, rekordne nakupe pa smo zabeležili v letu 2022, ko so kupile največ zlata po letu 1967. Kupile so 1.136 ton zlata, obseg nakupov pa za 152% presega nakupe iz leta 2021. Tega centralne banke ne razglašajo in splošno svetujejo, a dejanja so neizpodbitna.

 

Kitajska in Rusija sta rekorderki v nakupih zlata

Zlato postaja v letu 2023 zelo zanimivo za eni izmed ključnih držav sveta, to sta Kitajska in Rusija. Omenjeni državi svetu jasno sporočata »trdnost« njunega povezovanja in partnerstva, praktično na vseh področjih. Kar 2/3 njunega trgovinskega prometa že poteka v ruskih rubljih in kitajskih juanih, pri tem pa na svojo stran pridobivata države iz Latinske Amerike, Afrike in Azije. Vsem nam je vidna ekonomska moč, ki se krepi v teh državah, to pa je posebno vidno tudi pri njihovih nakupih zlata.

 

Rusija je po invaziji na Ukrajino leta 2022 kupila milijon unč (31 ton) zlata. V februarju 2022 jih je imela 73,9 milijonov unč, marca 2023 pa že 74,9 milijonov unč, v vrednosti 135,6 milijarde ameriških dolarjev. Povečanje ruskih rezerv v višini 31 ton se zdi zelo veliko, glede na to, da so mnogi analitiki pred časom razpravljali o tem, koliko zlata bo Rusija prisiljena prodajati, da bi prikrila proračunski primanjkljaj. A to se (še) ni zgodilo.

 

Na drugi strani je Kitajska v omenjenem enoletnem obdobju »uradno« kupila še več zlata, kar 100 ton. Svoje uradne zaloge zlata so v 4-ih zaporednih mesecih do februarja 2023, iz 1950 ton povečali na 2050 ton. Te številke sicer kažejo zgolj uradne nakupe Kitajske preko uradnih uvozov, pri tem pa ne smemo zanemariti koliko svetovnega zlata vstopa v Kitajsko preko države Hong Kong ter koliko zlata ostaja na Kitajskem, pridobljenega skozi proces rudarjenja. Kitajska je največja svetovna proizvajalka zlata na svetu.

 

Posebej šokantne podatke ponuja spodnja razpredelnica nakupov zlata med letoma 1999 ter 2021. Nakupi centralnih bank Rusije in Kitajske so v tem obdobju predstavljali 51% vseh nakupov zlata iz strani svetovnih centralnih bank. Pri tem sta ostale »tekmice« pustile daleč za seboj. Najbližja država iz »zahodnega sveta je bila Poljska, a kitajski obseg nakupov je bil kar 14x večji od poljskega.

 

Slika 2: Največji nakupi zlata centralnih bank med letoma 1999 in 2021, po državah.

 

Skupno sodelovanje Rusije, Kitajske in ostalih držav, ki jih druži omenjena »lakota« po zlatu, jasno nakazuje, da države želijo izboljšati »kvaliteto« svojih deviznih rezerv, se vse bolj odmikati od dolarja ter zaščititi svoje valute z zlatom. De-dolarizacija je v popolnem razmahu, pri tem pa pomembno in ključno vlogo igra tudi zlato. V 70-ih letih prejšnjega stoletja, so globalne rezerve držav v zlatu predstavljale tudi več kot 70% celotnega premoženja. Danes premoženje v zlatu predstavlja slabih 20%. Glede na trend, ki ga doživljamo v zadnjih letih ter vse težjih inflacijski časih, ki se jim pridružujejo tudi ostale negotovosti, se utegne % zlatih rezerv ponovno in močno povečevati. Iz nam dostopnih podatkov se zlato nedvomno vrača kot sredstvo centralnih bank in bo imelo veliko vlogo pri zaščiti valut.

 

Zgoraj omenjeno je tudi v poduk vsem nam, da bi tudi mi morali razmisliti o povečevanju svojih rezerv v zlatu, saj to od nas zahtevajo trenutne razmere in pomembnost po zaščiti premoženja. Če se omenjeno zdi smiselno in pomembno centralnim bankam, zakaj to ne bi bilo smiselno tudi za del našega premoženja in portfelja. Za konec bi se rad še enkrat ustavil pri napotku, da je pri finančnih institucijah in odločevalcih, bolje kot njihove besede, opazovati njihova dejanja in to kar sami delajo. Če lahko sklepamo iz dejanj centralnih bank, potem je to dodatni razlog, da ste za prihodnje negotovo obdobje »zaščiteni« tudi z zlatom.