Ali se zlato še splača?
»Ali se zlato še splača«, je vprašanje, ki si ga trenutno postavlja marsikateri investitor in varčevalec. Razloge za to lahko najdemo v številnih finančnih informacijah in novicah, ki lahko podajajo »zamegljen« pogled na stvarnost gospodarskega sveta. Inflacija nekoliko popušča, vrednosti surovin se umirjajo, viden je začasni optimizem na delniških trgih, a vendar se k tem novicam pridružujejo indici o prihodu slabših ekonomskih obetov, tj. recesija. Ali je zlato naložba, ki jo je dobro ohranjati v času optimizma ali pesimizma na trgu?
Če vprašamo nekatere ekonomiste in »centralne« bankirje, potem bomo vselej dobivali dvoumne informacije, ki nam ne bodo razgalile vseh pravih informacij. »Inflacije ne bo, inflacija bo začasna, inflacija bo nizka«, so prepričevanja, ki smo se jih dodobra (pre)poslušali v zadnjih 18 mesecih. Ker so zaostrovalni ukrepi centralnih bank preko rekordnih dvigov obrestnih mer v preteklih mesecih namenjeni zajezitvi inflacije, utegne logična posledica teh dejanj biti prihod recesije v gospodarstva. In kako zveni aktualna retorika glavnih ekonomistov zdaj? »Recesije ne bo, nobena država v evro-območju ne bo v recesiji v letu 2023«, in tako naprej. A realnost bo/je kot kaže popolnoma drugačna. Z vstopom v mesec junij so recesijo naprej razglasili v Nemčiji, nato pa tudi tehnično recesijo v območju evra. Recesija pomeni splošno upočasnitev gospodarske rasti, ki se pokaže skozi dvo-četrtletno, zaporedno negativno gospodarsko rast. Recesijo napovedujejo mnogi kazalci, ki bodo novo realnost verjetno dodobra pričeli sporočati že v 2. polovici letošnjega leta.
Kako se bo v recesijskem času odzvalo zlato?
Za zlato lahko rečemo, da velja za varno zatočišče in zaželeno rezervno sredstvo prav v obdobjih visoke gospodarske, finančne in geopolitične negotovosti. V takšnem obdobju se trenutno že nahajamo. Prihod inflacije/dezinflacije, ki se jima pridružujejo recesijski pritiski, rastoči dolgovi držav, dolgovi posameznikov ter vojne napetosti predstavljajo okolje, ko zlato postane zelo zaželena dobrina. Upad zaupanja v posameznike, institucije, države ter navsezadnje v obstoječi finančni sistem utegne zlato postaviti na zelo visoko mesto. Zaupanje v zlato in njegove lastnosti, ki ga ima kot denar trajajo že več tisočletij, v vmesnem času so menjavale tako civilizacije kot »minljivi« denarni sistemi, zlato pa z nami ostaja ves ta čas.
Zanimivo je, da je vidik zaupanja v zlato tudi v današnjem času tako aktualen in pomemben. Nedavna zamrznitev ruskih zunanjih deviznih sredstev, je mnoge države opozorila na 2 stvari: potencialno nelikvidnost denarnih valut v njihovi lasti ter visoko likvidnost fizične oblike zlata na drugi strani. Omenjeno spoznanje za nekatere države ni tuje, če upoštevamo številke povpraševanja po zlatu v minulih letih. Glavno povpraševanje po zlatu je v zadnjih letih prihajalo iz strani držav v razvoju, ki so svoje »presežke« pametno investirale v zlato. Ruski in Kitajski nakupi zlata v dobrih dveh desetletjih predstavljajo okoli 50% vseh nakupov zlata svetovnih centralnih bank. Ali so bili napoved aktualnih geopolitičnih trenj in de-globalizacije katerim smo priča?
Cikličnost cene zlata
Eden izmed razlogov, ki kažejo težnjo zlata po njegovi nadaljnji rasti, kaže tudi zgodovinska cikličnost zlata. Trenutno obdobje izpostavlja 3. večji »bikovski« cikel zlata v zadnjih 50-ih letih. Posebej zanimiva je primerjava današnjega časa z 70-imi leti prejšnjega stoletja. Podobnosti med obdobjema vidimo v rastoči inflaciji, padcu proizvodnje zlata zaradi premajhnih vlaganj v industrijo ter »lakoti« centralnih bank po zlatu. Trenuten cikel dodatno izpostavlja še nekaj pomembnih razlogov za rast zlata:
– Rekordna podcenjenost zlata v primerjavi z delniškim indeksom S&P500
– Zgodovinsko visoka zadolženost držav
– Rastoči trend de-globalizacije
– Pomanjkanje alternativnih naložb za zaščito premoženja.
Podcenjenost vrednosti zlata
Rekordna vrednost zlata je v preteklih mesecih mnoge investitorje odvračala od nakupov zlata in jim porajala dvome o logičnosti nakupov, saj je njegova cena »lažno« prikrivala zgodbo o njegovi podcenjenosti. A ko opravimo primerjavo cene zlata z ostalimi naložbenimi tipi oz. monetarnimi podatki med letoma 2011 in 2023, dobimo realno predstavo podcenjenosti/precenjenosti. Za zlato lahko rečemo, da je v tem trenutku izredno podcenjena naložba, če primerjamo njegovo današnjo ceno z letom 2011. Danes (23.6. 2023) je njegova cena višja le koli 1%. Kaj pa kažejo ostali podatki?
– Delniški indeks S&P500 je višji za cca. 252%
– Cene ameriških nepremičnin so višje za cca. 92%
– Ameriški vladni dolg je višji za cca. 100%
– Denarni agregat M3 (gotovina v obtoku kratkoročni in dolgoročni depoziti, skladi denarnega trga) je višji za 110%.
Kot lahko ugotovimo, je zlato v primerjavi z zgoraj omejenimi kazalniki zelo nizko vrednoteno in še vedno relativno ugodno za nakup. Pričakovanja analitikov, da se cena zlata v prihodnjih letih lahko povzpne na vrednosti 4.000-5.000 eur za unčo zlata, zato sploh niso presenetljive. Glede na zgoraj omenjene dvige bo dvig cene zlata predstavljal zgolj logično posledico, da se razmerja vrnejo na »povprečne« vrednosti.
Trenutno, delež investiranega zlata v primerjavi s celotnim svetovnim finančnim kapitalom predstavlja zgolj okoli 0.70% in se v zadnjih letih postopno povečuje. Verjamem, da med nami malo takšnih, ki so mnenja, da bi se lahko v prihodnje ponovil delež zlata iz 60-ih let prejšnjega stoletja, ki se je ustavil pri 5%. Na poti do tako visokega deleža zlata v primerjavi s svetovnimi finančnimi sredstvi bi prav gotovo doživeli propad finančnega sistema, mogočo paniko na finančnih trgih ter popolno nezaupanje v denarne valute in finančni sistem. Omenjeno sicer nikoli ni izključeno, a po mojem mnenju bi objektiven ter konservativen pogled lahko izpostavljal delež zlata med 1% in 2% v prihodnjih letih. To bi pomenilo realno ceno zlata do 5.500 ameriških dolarjev za unčo zlata.
Vpliv upravljalcev kapitala na ceno zlata
Eden ključnih razlogov za povišanje deleža zlata ter prehod zlata na višje vrednosti, pa utegne predstavljati prihod kapitala iz strani velikih upravljalcev kapitala, finančnih institucij in pokojninskih skladov… Zlato že tradicionalno sestavlja naložbene portfelje, ne samo posameznikov in podjetij, temveč tudi finančnih institucij. Ob tem je sicer potrebno omeniti, da finančnim ustanovam bolj kot fizična oblika naložbenega zlata »diši« papirnata oblika zlata v obliki raznih pogodb in certifikatov s katerimi lažje trgujejo. A v obdobjih pomanjkanja alternativ zaščite kapitala, poleg posameznikov, varno zatočišče iščejo tudi finančni upravljalci-podjetja.
Na spodnji sliki vidite kakšen delež predstavljajo ETF skladi na zlato v primerjavi z vsemi ostalimi ETF skladi, ki so investitorjem na voljo po svetu. Po nastanku prejšnje finančne krize 2008-2009, se je delež zlatih ETF skladov v izjemno kratkem času dobrih dveh let, zelo hitro povečal za 4-kratnik predhodnega deleža. Danes ta delež predstavlja zgolj dober 1%, ob pričakovanih vnovičnih gospodarskih negotovostih, pa so pričakovanja, da se bo ta delež zopet pričel povečevati.
Če v preteklih letih ni bilo razlogov za povečane deleže v zlato, pa se zdaj situacija pričenja spreminjati. Ravno v začetku junija 2023 je podjetje BlackRock naznanilo uradne razloge, zakaj naj investitorji pričnejo s »taktično« alokacijo sredstev v zlato. To novica ne bi bila nič posebnega, če ne bi BlackRock bil tudi največji upravljalec premoženja na svetu, ki v skupnem obsegu znaša več kot 10.000 milijard ameriških dolarjev v upravljanju. Izpostavljajo 3 pomembne argumente za rast zlata:
1. Ameriška centralna banka bo kmalu prenehala z dvigi ključne obrestne mere.
2. Zlato ima korist od naraščajoče nestanovitnosti trga, saj se vlagatelji pogosto obrnejo na zlato kot najboljši način za razpršitev portfelja.
3. Zlato ima največjo vrednost kot geopolitično »zaščitno« sredstvo, zaostrovanje napetosti pomeni pozitiven vpliv na ceno zlata.
Zlato je »varovalka« premoženja
Zlato je »varovalka« našega premoženja v prihajajočem obdobju. Razlogi za investiranje so vse bolj številni, temelji na katerih stojijo pa vse bolj trdni in neizpodbitni. Ko se poučenim in neodvisnim vlagateljem začnejo pridruževati tudi vlagatelji iz drugih »sfer«, med katere sodijo veliki upravljalci kapitala in skladov, potem stvari v gospodarstvih in finančnem svetu začenjajo postajati resne. Zlato že skozi vsa obdobja predstavlja indikator splošnega gospodarskega, finančnega in geo-političnega stanja, prihodnjo gibanje cene, pa bo le njegov jasen odraz. Odraz realnosti, ki se ji bomo tako težko izognili, tudi, če nas vodilni ekonomisti sveta v tem trenutkih prepričujejo v nasprotno.