“Prvi ECB-jev dvig obresti bi lahko videli še v letošnjem letu,” pravi guverner Boštjan Vasle, ki napoveduje, da bi se ob koncu leta inflacija vendarle morala umiriti, če seveda ne bo novih pretresov na trgu energentov in hrane.

 

Niso daleč časi, ko se je zdelo, da je inflacija le še neki oddaljen spomin, ki se ne more več ponoviti. Po finančni krizi 2008 se je svet bolj bal deflacije in ponovitve japonske zgodbe, centralne banke so bile namreč kronično neuspešne pri doseganju ciljne inflacije. Niti politika kvantitativnega sproščanja, ki je povzročila veliko povišanje denarja v obtoku (to bi v teoriji moralo prinesti višjo inflacijo), tega ni spremenila. Vse do covidne krize in zdaj še vojne v Ukrajini. Dva šoka, ki sta močno premešala karte. Pretrgane dobavne verige in vse višje cene energentov in hrane so razvita gospodarstva pahnila v inflacijsko spiralo. Centralne banke se za zdaj prav ostro niso odzvale (morda z besedami, z dejanji še ne), a tudi to bi se lahko spremenilo.

 

Če so se razvita gospodarstva v prejšnjih letih bolj ukvarjala z deflacijo, sta epidemija in vojna vse postavila na glavo in kar naenkrat imamo razmere, podobne tistim na začetku 70. letih. To bo za centralne banke velik izziv, inflacija je namreč kot krema, ki jo iztisneš iz tube. Nazaj gre zelo težko…

 

Več v članku: RTVSLO